Razstava vizualnih komentarjev
Kadar je téma nevarna, svetovnega pomena, naslovnico naredi Tomato
V Notranjskem muzeja Postojna so odprli pregledno arheološko razstavo V spirali časa: Notranjska v pozni bronasti in starejši železni dobi, ki prek arheoloških najdb in slikovnega gradiva prinaša vpogled v čas, ko se je prebivalstvo med Snežnikom, Nanosom in Slivnico znatno povečalo in območje spremenilo v živahen prostor za življenje in trgovino.***
\"Razstava nas popelje dobrih 3000 let v preteklost, v čas konca pozne bronaste dobe, nekje med 11. in 9. stoletjem pred našim štetjem. Na začetku tega obdobja je bila ta kraška pokrajina še redko poseljena,\" je na današnje odprtju povedala avtorica razstave arheologinja Alma Bavdek.
Nato so jo poselili prišleki z zahoda, s Krasa ali morda iz Furlanske nižine. Ob povečanju prebivalstva so v 9. stoletju pred našim štetjem nastala številna naselja na vzpetinah, ki so bila strateško umeščena v prostor. V 8. in 7. stoletju pred našim štetjem, na začetku starejše železne dobe, je bilo po današnjih ocenah že več kot 70 naselij.
Kot so ob razstavi zapisali v muzeju, \"je bila tako imenovana notranjsko-kraška skupnost v 8.in 7. stoletju pred našim štetjem najmočnejša, dobro organizirana, imela je svojevrstno materialno kulturo in bila v stikih s srenjami v južnoalpskem prostoru ter z ljudstvi Histrov, Liburnov in Japodov\".
Največ podatkov o skupnosti lahko črpamo iz predmetov, ki so bili dani v grobove, o naselbinah pa zaradi pomanjkanja strokovnih raziskav vemo le malo, saj \"še vedno velja, da je Notranjska s Krasom od slovenskih pokrajin najslabša arheološko raziskana\", je povedala Bavdek in dodala, da je glavnina predmetov na razstavi na ogled prvič, vse pa hrani Notranjski muzej.
Na ogled so ostanki lončenine ter različni predmeti iz brona in železa, med katerimi izstopa vrsta sponk - tako očalaste sponke kot večje in bolj razkošne polmesečne sponke, okrašene z daljšimi verižicami. Slednje so, kot preberemo na razstavi, značilne prav za notranjsko-kraško nošo. Zanimiva sta tudi zelo velika bronasta uhana v obliki luninega krajca z iztolčenimi bunčicami.
Prazgodovinske predmete, za konserviranje in restavriranje katerih je poskrbel višji konservatorski in restavratorski tehnik Peter Križman, dopolnjuje slikovno in fotografsko gradivo, risbe, ilustracije, lidar posnetki in dokumenti preteklih arheoloških raziskav. Slikovno gradivo prihaja večinoma iz arhivov muzeja in ZVKD Nova Gorica. Zanimiv eksponat je maketa žarnega grobišča, ki je bila izdelana za stalno razstavo Notranjskega muzeja po letu 1959.
Bavdek, ki Notranjsko raziskuje že 33 let, je razstavo posvetila danes triindevetdesetletni arheologinji Mehtildi Urleb, ki je v postojnskem muzeju delala od prve zaposlitve leta 1955 do upokojitve leta 1990. Prav zaradi njenega dela o zgodovini Notranjske vemo več, kot bi sicer. \"Njen arheološki opus izjemen, vodila je 58 večjih in manjših arheoloških izkopavanj na novo odkritih, predvsem prazgodovinskih najdiščih, rezultate pa je objavila v več monografskih delih in s prispevki v arheoloških publikacijah, vseskozi je skrbela za predstavitev najstarejše zgodovine Notranjske.\"
Na razstavi je opisanih več višinskih naselbin ali gradišč, med njimi Tržišče ob Cerkniškem jezeru, Stari grad nad Planinskim poljem, Sovič nad Postojno in Prelaz na Razdrtem. Posebno mesto na muzejski postavitvi pa ima Trnovo pri Ilirski Bistrici oziroma naselbina na hribu Gradišče in trnovska skupnost, ki je bila za raziskovalce zanimiva že v prvi polovici 20. stoletja. Naslednje leto bo izšla tudi znanstvene monografije o trnovskem grobišču z naslovom Trnovo pri Ilirski Bistrici, ki jo pripravljata Notranjski muzej Postojna in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU.
Razstava V spirali časa bo na ogled do 15. septembra 2025, njena posebnost pa je, kot je dejala Bavdek, da se bo večkrat spremenila, saj bodo nekatere elemente zamenjali z drugimi, v zaključni fazi pa bodo postavili tudi vitrino, v katero bodo lahko obiskovalci prinesli arheološke predmete, ki so jih našli na potepanju po Notranjski. (konec)eho/mlj STA176 2024-12-06/17:35
\"Razstava nas popelje dobrih 3000 let v preteklost, v čas konca pozne bronaste dobe, nekje med 11. in 9. stoletjem pred našim štetjem. Na začetku tega obdobja je bila ta kraška pokrajina še redko poseljena,\" je na današnje odprtju povedala avtorica razstave arheologinja Alma Bavdek.
Nato so jo poselili prišleki z zahoda, s Krasa ali morda iz Furlanske nižine. Ob povečanju prebivalstva so v 9. stoletju pred našim štetjem nastala številna naselja na vzpetinah, ki so bila strateško umeščena v prostor. V 8. in 7. stoletju pred našim štetjem, na začetku starejše železne dobe, je bilo po današnjih ocenah že več kot 70 naselij.
Kot so ob razstavi zapisali v muzeju, \"je bila tako imenovana notranjsko-kraška skupnost v 8.in 7. stoletju pred našim štetjem najmočnejša, dobro organizirana, imela je svojevrstno materialno kulturo in bila v stikih s srenjami v južnoalpskem prostoru ter z ljudstvi Histrov, Liburnov in Japodov\".
Največ podatkov o skupnosti lahko črpamo iz predmetov, ki so bili dani v grobove, o naselbinah pa zaradi pomanjkanja strokovnih raziskav vemo le malo, saj \"še vedno velja, da je Notranjska s Krasom od slovenskih pokrajin najslabša arheološko raziskana\", je povedala Bavdek in dodala, da je glavnina predmetov na razstavi na ogled prvič, vse pa hrani Notranjski muzej.
Na ogled so ostanki lončenine ter različni predmeti iz brona in železa, med katerimi izstopa vrsta sponk - tako očalaste sponke kot večje in bolj razkošne polmesečne sponke, okrašene z daljšimi verižicami. Slednje so, kot preberemo na razstavi, značilne prav za notranjsko-kraško nošo. Zanimiva sta tudi zelo velika bronasta uhana v obliki luninega krajca z iztolčenimi bunčicami.
Prazgodovinske predmete, za konserviranje in restavriranje katerih je poskrbel višji konservatorski in restavratorski tehnik Peter Križman, dopolnjuje slikovno in fotografsko gradivo, risbe, ilustracije, lidar posnetki in dokumenti preteklih arheoloških raziskav. Slikovno gradivo prihaja večinoma iz arhivov muzeja in ZVKD Nova Gorica. Zanimiv eksponat je maketa žarnega grobišča, ki je bila izdelana za stalno razstavo Notranjskega muzeja po letu 1959.
Bavdek, ki Notranjsko raziskuje že 33 let, je razstavo posvetila danes triindevetdesetletni arheologinji Mehtildi Urleb, ki je v postojnskem muzeju delala od prve zaposlitve leta 1955 do upokojitve leta 1990. Prav zaradi njenega dela o zgodovini Notranjske vemo več, kot bi sicer. \"Njen arheološki opus izjemen, vodila je 58 večjih in manjših arheoloških izkopavanj na novo odkritih, predvsem prazgodovinskih najdiščih, rezultate pa je objavila v več monografskih delih in s prispevki v arheoloških publikacijah, vseskozi je skrbela za predstavitev najstarejše zgodovine Notranjske.\"
Na razstavi je opisanih več višinskih naselbin ali gradišč, med njimi Tržišče ob Cerkniškem jezeru, Stari grad nad Planinskim poljem, Sovič nad Postojno in Prelaz na Razdrtem. Posebno mesto na muzejski postavitvi pa ima Trnovo pri Ilirski Bistrici oziroma naselbina na hribu Gradišče in trnovska skupnost, ki je bila za raziskovalce zanimiva že v prvi polovici 20. stoletja. Naslednje leto bo izšla tudi znanstvene monografije o trnovskem grobišču z naslovom Trnovo pri Ilirski Bistrici, ki jo pripravljata Notranjski muzej Postojna in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU.
Razstava V spirali časa bo na ogled do 15. septembra 2025, njena posebnost pa je, kot je dejala Bavdek, da se bo večkrat spremenila, saj bodo nekatere elemente zamenjali z drugimi, v zaključni fazi pa bodo postavili tudi vitrino, v katero bodo lahko obiskovalci prinesli arheološke predmete, ki so jih našli na potepanju po Notranjski. (konec)eho/mlj STA176 2024-12-06/17:35