Inovativnost
Nagrajene inovacije
v osrednji Sloveniji
v osrednji Sloveniji
Odbor DZ za delo je na nujni seji, sklicani na zahtevo SDS, opravil razpravo o staranju prebivalstva, upadu rodnosti in demografski politiki. Opozicijski poslanci so v razpravi opozarjali na neučinkovite ukrepe in ukinitev urada za demografijo, v koaliciji pa so zagovarjali demografsko politiko vlade. Predlaganih sklepov SDS niso sprejeli.***
Razlog za sklic seje je v imenu predlagateljev pojasnila poslanka SDS Anja Bah Žibert. Kot je dejala, Slovenijo ogroža demografska suša, zato bi morala biti prednostna naloga vlade problematika demografije. A v času te vlade rešitve, ki bi pomenile korak v smer demografskega reševanja, ni bilo. \"Bili so ukrepi, ki stvari poslabšujejo,\" je dejala. Vladi je med drugim očitala ukinitev urada za demografijo.
Ob tem je spomnila na leto 2023, ko se je rodilo najmanj otrok v zadnjih 20 letih in da že sedmo leto zapored beležimo negativen naravni prirast. Za dolgoročno demografsko politiko več rojstev so v stranki po njenih besedah pripravili nekaj sklepov, s katerimi od vlade zahtevajo, da pripravi celovito demografsko strategijo, oceno posledic ukinitve urada za demografijo, nacionalni stanovanjski načrt za mlade, davčne olajšave za družine z več otroki in preuči možnost uvedbe demografskega računa za novorojence. Na koncu razprave jih odbor ni sprejel.
Državni sekretar ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in invalide Dan Juvan je povedal, da se na ministrstvu dobro zavedajo izzivov in posledic nižje rodnosti ter pomena politik za ublažitev demografskega izziva. To se odraža tudi v politikah, ki se tudi izvajajo. Po podatkih Eurostata je stopnja rodnosti v Sloveniji leta 2203 znašala 1,51, kar je bila peta najvišja stopnja rodnosti EU, stopnja rodnosti je še vedno v območju povprečja EU, je dejal.
Nekdanji v. d. direktorja Urada za demografijo Danilo Lončarič je opisal razloge za nastanek urada, ki ga je aktualna vlada ukinila. Urad je bil po njegovih navedbah \"usmerjen v kakovost življenj, izhajal je iz izhodišča, kakšno blaginjo si želimo. Eden od glavnih razlogov, da se družine ne odločajo za otroka, smo izpostavili finančne omejitve in pomanjkanje časa,\" je dejal. Meni, da je zdaj potreben konsenz z ustavno večino, ki bo omogočala, neodvisno od prihodnjih vlad, prioritetno obravnavo področja.
Razprava poslancev je minila v znamenju medsebojnih obtoževanj, kdo je kaj naredil na tem področju. Opozicijski so vztrajali na stališču, da vlada ni storila nič pri demografski politiki, še več, da jo z nekaterimi ukrepi ruši. Opozorili so na za njih bolečo ukinitev urada za demografijo. \"Urad bi dejansko in strokovno skrbel za demografijo,\" je poudaril Rado Gladek (SDS). Prepričan je, da je bil ukinjen zaradi povečanega števila ministrstev.
V koaliciji so pritrdili vladi, da dela prav, kar po njihovem mnenju kažejo tudi sprejeti ukrepi na tem področju. Razlogi za manj rojstev so po mnenju Tereze Novak (Svoboda) kompleksni, politični poskusi za dvig rojstev pa so praviloma neuspešni. \"Politika države je usmerjenja v demografske izzive, urad ne bi nič pripomogel,\" je dejala. Tudi Soniboj Knežak (SD)je bil kritičen do urada, ki je \"zaposloval dvanajst ljudi, povezanih z SDS\". Milan Jakopovič (Levica) pa je izpostavil, da se v razpravah o rodnosti in staranju pri predlagateljih pojavlja trend več slovenskih otrok, da tujci niso zaželeni in predstavljajo grožnjo. (konec)vi/mo STA213 2025-06-13/19:39
Razlog za sklic seje je v imenu predlagateljev pojasnila poslanka SDS Anja Bah Žibert. Kot je dejala, Slovenijo ogroža demografska suša, zato bi morala biti prednostna naloga vlade problematika demografije. A v času te vlade rešitve, ki bi pomenile korak v smer demografskega reševanja, ni bilo. \"Bili so ukrepi, ki stvari poslabšujejo,\" je dejala. Vladi je med drugim očitala ukinitev urada za demografijo.
Ob tem je spomnila na leto 2023, ko se je rodilo najmanj otrok v zadnjih 20 letih in da že sedmo leto zapored beležimo negativen naravni prirast. Za dolgoročno demografsko politiko več rojstev so v stranki po njenih besedah pripravili nekaj sklepov, s katerimi od vlade zahtevajo, da pripravi celovito demografsko strategijo, oceno posledic ukinitve urada za demografijo, nacionalni stanovanjski načrt za mlade, davčne olajšave za družine z več otroki in preuči možnost uvedbe demografskega računa za novorojence. Na koncu razprave jih odbor ni sprejel.
Državni sekretar ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in invalide Dan Juvan je povedal, da se na ministrstvu dobro zavedajo izzivov in posledic nižje rodnosti ter pomena politik za ublažitev demografskega izziva. To se odraža tudi v politikah, ki se tudi izvajajo. Po podatkih Eurostata je stopnja rodnosti v Sloveniji leta 2203 znašala 1,51, kar je bila peta najvišja stopnja rodnosti EU, stopnja rodnosti je še vedno v območju povprečja EU, je dejal.
Nekdanji v. d. direktorja Urada za demografijo Danilo Lončarič je opisal razloge za nastanek urada, ki ga je aktualna vlada ukinila. Urad je bil po njegovih navedbah \"usmerjen v kakovost življenj, izhajal je iz izhodišča, kakšno blaginjo si želimo. Eden od glavnih razlogov, da se družine ne odločajo za otroka, smo izpostavili finančne omejitve in pomanjkanje časa,\" je dejal. Meni, da je zdaj potreben konsenz z ustavno večino, ki bo omogočala, neodvisno od prihodnjih vlad, prioritetno obravnavo področja.
Razprava poslancev je minila v znamenju medsebojnih obtoževanj, kdo je kaj naredil na tem področju. Opozicijski so vztrajali na stališču, da vlada ni storila nič pri demografski politiki, še več, da jo z nekaterimi ukrepi ruši. Opozorili so na za njih bolečo ukinitev urada za demografijo. \"Urad bi dejansko in strokovno skrbel za demografijo,\" je poudaril Rado Gladek (SDS). Prepričan je, da je bil ukinjen zaradi povečanega števila ministrstev.
V koaliciji so pritrdili vladi, da dela prav, kar po njihovem mnenju kažejo tudi sprejeti ukrepi na tem področju. Razlogi za manj rojstev so po mnenju Tereze Novak (Svoboda) kompleksni, politični poskusi za dvig rojstev pa so praviloma neuspešni. \"Politika države je usmerjenja v demografske izzive, urad ne bi nič pripomogel,\" je dejala. Tudi Soniboj Knežak (SD)je bil kritičen do urada, ki je \"zaposloval dvanajst ljudi, povezanih z SDS\". Milan Jakopovič (Levica) pa je izpostavil, da se v razpravah o rodnosti in staranju pri predlagateljih pojavlja trend več slovenskih otrok, da tujci niso zaželeni in predstavljajo grožnjo. (konec)vi/mo STA213 2025-06-13/19:39