Medvode
Ljubitelji miniaturnih vozil
Obrambni in zunanji ministri EU na Danskem o varnostnih jamstvih za Ukrajino Koebenhavn
28.08.2025, 08:02
Obrambni in zunanji ministri članic EU bodo v petek in soboto na ločenih neformalnih zasedanjih na Danskem razpravljali o vlogi unije pri zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini po morebitni sklenitvi mirovnega dogovora z Rusijo. Zunanji ministri bodo govorili še o možnih ukrepih proti Izraelu zaradi katastrofalnih razmer v Gazi.***
Obrambni ministri članic unije, med njimi slovenski minister Borut Sajovic, se bodo v Koebenhavnu sestali danes popoldne, osrednji del neformalnega zasedanja pa bo v petek. Petkovo srečanje bodo začeli z razpravo o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, pri čemer je pričakovati, da bo v ospredju vloga unije pri zagotavljanju varnostnih jamstev Kijevu po morebitni sklenitvi mirovnega dogovora z Moskvo.
Ruska agresija na Ukrajino bo tudi ena osrednjih tem sobotnega neformalnega zasedanja zunanjih ministrov, ki se ga bo iz Slovenije udeležila ministrica Tanja Fajon. Po napovedih bodo govorili o prizadevanjih ZDA za končanje vojne v Ukrajini, varnostnih jamstvih za Kijev, pripravi novega svežnja sankcij proti Rusiji in uporabi v okviru sankcij zamrznjenega ruskega premoženja.
Ministrski srečanji na Danskem, ki trenutno predseduje Svetu EU, bosta potekali dva tedna po srečanju predsednikov ZDA in Rusije, Donalda Trumpa in Vladimirja Putina, na Aljaski, ki sicer ni prineslo preboja v iskanju rešitve za rusko agresijo na Ukrajino. Trump je nekaj dni kasneje v Beli hiši gostil še ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega ter voditelje več evropskih držav, EU in zveze Nato.
V ospredju razprav predstavnikov zahodnih držav so varnostna jamstva za Ukrajino, s katerimi bi zagotovili spoštovanje morebitnega mirovnega dogovora s strani Rusije. Pričakovati je, da bodo osrednjo vlogo pri tem imele države, združene v t. i. koaliciji voljnih, ki jo vodita Francija in Združeno kraljestvo.
O vlogi unije pri tem so zunanji ministri članic EU govorili že na neformalni videokonferenci sredi meseca, ko je potekalo tudi videokonferenčno srečanje voditeljev držav članic. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa se je po videokonferenci zavzel za varnostna jamstva, podobna kolektivni obrambi zveze Nato.
Obrambni ministri bodo v petek govorili še o izpolnjevanju načrta, namenjenega okrepitvi obrambnih zmogljivosti držav članic. Posvetili se bodo predvsem iskanju skupnih projektov, ki bi jih lahko financirali s posojili iz 150 milijard evrov vrednega instrumenta EU.
Vodje diplomacij, ki zaradi neformalne narave zasedanja ne bodo mogli sprejemati odločitev, pa imajo medtem na dnevnem redu še dogajanje na Bližnjem vzhodu, predvsem katastrofalne humanitarne razmere v palestinski enklavi Gaza, ki so posledica izraelskih napadov. Kot je v torek povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije Anouar El Anouni, bodo govorili o možnih ukrepih proti Izraelu, potem ko so pristojne službe EU ugotovile, da Izrael krši pridružitveni sporazum z unijo.
Komisija je konec julija zaradi izraelskih kršitev človekovih pravic predlagala delen suspenz sodelovanja Izraela v programu EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, vendar predlog ni prejel zadostne podpore držav članic.
Od tedaj je sicer izraelska vojska še okrepila napade na enklavo in sprožila ofenzivo za zavzetje mesta Gaza, Združeni narodi pa so v mestu in njegovi okolici uradno razglasili lakoto. (konec)blm/sk STA024 2025-08-28/08:01
Obrambni ministri članic unije, med njimi slovenski minister Borut Sajovic, se bodo v Koebenhavnu sestali danes popoldne, osrednji del neformalnega zasedanja pa bo v petek. Petkovo srečanje bodo začeli z razpravo o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, pri čemer je pričakovati, da bo v ospredju vloga unije pri zagotavljanju varnostnih jamstev Kijevu po morebitni sklenitvi mirovnega dogovora z Moskvo.
Ruska agresija na Ukrajino bo tudi ena osrednjih tem sobotnega neformalnega zasedanja zunanjih ministrov, ki se ga bo iz Slovenije udeležila ministrica Tanja Fajon. Po napovedih bodo govorili o prizadevanjih ZDA za končanje vojne v Ukrajini, varnostnih jamstvih za Kijev, pripravi novega svežnja sankcij proti Rusiji in uporabi v okviru sankcij zamrznjenega ruskega premoženja.
Ministrski srečanji na Danskem, ki trenutno predseduje Svetu EU, bosta potekali dva tedna po srečanju predsednikov ZDA in Rusije, Donalda Trumpa in Vladimirja Putina, na Aljaski, ki sicer ni prineslo preboja v iskanju rešitve za rusko agresijo na Ukrajino. Trump je nekaj dni kasneje v Beli hiši gostil še ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega ter voditelje več evropskih držav, EU in zveze Nato.
V ospredju razprav predstavnikov zahodnih držav so varnostna jamstva za Ukrajino, s katerimi bi zagotovili spoštovanje morebitnega mirovnega dogovora s strani Rusije. Pričakovati je, da bodo osrednjo vlogo pri tem imele države, združene v t. i. koaliciji voljnih, ki jo vodita Francija in Združeno kraljestvo.
O vlogi unije pri tem so zunanji ministri članic EU govorili že na neformalni videokonferenci sredi meseca, ko je potekalo tudi videokonferenčno srečanje voditeljev držav članic. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa se je po videokonferenci zavzel za varnostna jamstva, podobna kolektivni obrambi zveze Nato.
Obrambni ministri bodo v petek govorili še o izpolnjevanju načrta, namenjenega okrepitvi obrambnih zmogljivosti držav članic. Posvetili se bodo predvsem iskanju skupnih projektov, ki bi jih lahko financirali s posojili iz 150 milijard evrov vrednega instrumenta EU.
Vodje diplomacij, ki zaradi neformalne narave zasedanja ne bodo mogli sprejemati odločitev, pa imajo medtem na dnevnem redu še dogajanje na Bližnjem vzhodu, predvsem katastrofalne humanitarne razmere v palestinski enklavi Gaza, ki so posledica izraelskih napadov. Kot je v torek povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije Anouar El Anouni, bodo govorili o možnih ukrepih proti Izraelu, potem ko so pristojne službe EU ugotovile, da Izrael krši pridružitveni sporazum z unijo.
Komisija je konec julija zaradi izraelskih kršitev človekovih pravic predlagala delen suspenz sodelovanja Izraela v programu EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, vendar predlog ni prejel zadostne podpore držav članic.
Od tedaj je sicer izraelska vojska še okrepila napade na enklavo in sprožila ofenzivo za zavzetje mesta Gaza, Združeni narodi pa so v mestu in njegovi okolici uradno razglasili lakoto. (konec)blm/sk STA024 2025-08-28/08:01