Ob svetovnem dnevu zdravnikov družinske medicine opozorila o pomanjkanju kadrov Ljubljana

Slovenija se sooča s pomanjkanjem družinskih zdravnikov, so na novinarski konferenci ob današnjem svetovnem dnevi zdravnikov družinske medicine opozorili strokovnjaki. Prepričani so, da je poleg povečanja števila zdravnikov ključno tudi boljše razporejanje dela v zdravstvenem timu, učinkovitejša digitalizacijo ter debirokratizacija.***
Predsednika Združenja zdravnikov družinske medicine Aleksander Stepanović je ob temi letošnjega svetovnega dne Krepimo duševno odpornost v spreminjajočem se svetu izpostavil vlogo družinske medicine pri ohranjanju in spodbujanju duševnega zdravja. \"Zaradi poudarka na dolgoročnih odnosih, neprekinjeni oskrbi in pristopov, osredotočenih na osebo in bolnika, človeku v težavah prisluhnemo brez obsojanja in že samo to, da priznamo težave, je pogosto prvi korak na poti k ozdravitvi,\" je izpostavil.
Zanimanje za specializacijo družinske medicine se je v zadnjih letih po njegovih besedah sicer povečalo, a še zdaleč ni zadostno. Slovenija je po številu družinskih zdravnikov na 100.000 prebivalcev pri repu Evrope, kar neposredno vpliva na kakovost oskrbe, je izpostavil. Več kot 140.000 prebivalcev zato trenutno nima izbranega družinskega zdravnika. Stepanović rešitev ne vidi v povečevanju števila opredeljenih bolnikov na zdravnika, saj si morajo družinski zdravniki za obravnavo svojih bolnikov vzeti čas.
Organizacija zdravstvenega varstva sicer v nobenem primeru ni odgovornost zdravnikov niti zdravstvenega osebja, temveč zdravstvene politike in odločevalcev, je poudarila podpredsednica Združenja zdravnikov družinske medicine Nena Kopčavar Guček. \"Zdravniki družinske medicine ne bežimo pred odgovornostjo, ampak se borimo, da bi lahko delali v razmerah, kjer bomo pacientu lahko dali čas, znanje in sočutje,\" je dejala.
Pomanjkanja družinskih zdravnikov se zavedajo tudi na ljubljanski medicinski fakulteti, kjer študentom po besedah dekana Igorja Švaba že od začetka študija omogočajo, da se srečajo s poklicem družinskega zdravnika. Kurikulum fakultet pa sicer po njegovih besedah nima bistvenega vpliva na karierno pot študentov. \"Pomembnejše so razmere v praksi. Študentje zelo pogosto pohvalijo predmet družinske medicine in mentorja vendar nam zaupajo, da je delo pretežko in se bodo verjetno odločili za kakšno drugo stroko,\" je pojasnil.
Po besedah zastopnika pacientovih pravic Marjana Sušlja število pritožb z leti ne upada, eno izmed najbolj perečih področij pa je ravno dostopa do družinskega zdravnika, saj imajo bolniki z njimi največ stikov. Če je moten njihov dostop do družinskega zdravnika to vpliva tudi na dostop do vseh ostalih specialistov, je poudaril. \"Ljudje brez izbranega zdravnika so diskriminirani, saj nimajo zagotovljenega stalnega odnosa, ki je ključen za kakovostno obravnavo. Sistem dodatnih ambulant ni enakovredna zamenjava,\" meni.
Pri tem je poudaril, da čudežne rešitve ni, zato je smiselno razmisliti o urejanju obstoječega sistema. Sušelj je kot morebitne rešitve med drugim izpostavil delitev vlog v zdravstvenem timu, previdne in smiselno digitalizacijo in debirokratizacijo družinske medicine. \"Zame je družinski zdravnik biser slovenskega zdravstva in ga moramo razvijati naprej,\" je zatrdil.
Predstavnica mlajše generacije zdravnikov Mateja Kokalj Kokot je medtem poudarila, da odgovoren zdravnik ni tisti, ki dela največ, ampak tisti, ki zna delati dobro. \"Ne bežimo pred odgovornostjo, a hkrati zahtevamo, da se jasno razmeji med našim delom in sistemskimi napakami, za katere nismo odgovorni in jih sami niti ne moremo odpraviti,\" je bila jasna. (konec)mde/lem STA174 2025-05-19/16:30
×