Individualni naložbeni računi
Spodbujajo razvoj trga kapitala
Godbeno društvo rudarjev Idrija je ob letošnji 360-letnici delovanja v sredo na idrijskem Mestnem trgu pripravilo promenadni koncert s programom koračnic in priredb znanih uspešnic. Koncert so obogatili z odprtjem urbane razstave o tej po doslej znanih podatkih najstarejši tovrstni godbi na Slovenskem.***
Godbeno društvo rudarjev Idrija, ki je tudi med najstarejšimi tovrstnimi godbami na svetu, je po podatkih narodopisca, topografa in muzealca Janka Trošta začelo delovati leta 1665. Trošt vira tega podatka sicer ni navedel, njegovi zapiski pa so se v desetletjih izgubili.
Prvi dokumentiran zapis o idrijski godbi je v Slavi vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689 in govori o slavju v Idriji ob zmagi habsburških čet nad Turki pri Budimu.
Idrijska godba je preživela številne zgodovinske prelomnice in dve svetovni vojni ter bila leta 1976 na robu ukinitve, ko jo je zaradi lastne krize delovanja prenehal finančno podpirati idrijski rudnik. Zatem so sredstva zagotavljale različne kulturne organizacije, od leta 2002 pa deluje s podporo družbe Hidria in Občine Idrija. Godba tudi danes z uniformami in imenom ostaja zvesta rudarski tradiciji.
Prvega iz niza dogodkov ob 360-letnici je idrijska godba pod vodstvom dirigenta Aljoše Deferrija pripravila v sredo na idrijskem Mestnem trgu s tradicionalnim promenadnim koncertom na predvečer 1. maja s programom koračnic in priredb znanih uspešnic. Kljub visoki obletnici je idrijska godba, ki šteje okoli 70 godbenikov, po starosti članov eden mlajših tovrstnih orkestrov na Slovenskem, saj je povprečna starost godbenika dobrih 31 let. Med najmlajšo godbenico in najstarejšim godbenikom je 77 let razlike.
\"Takoj po vojni je bila v Idriji le pleh muska. Takratni dirigent Jože Klemenčič nas je zbiral in določil, kaj bo kdo igral. Meni je izbral klarinet. Muzika je zadovoljstvo, sicer ne bi toliko časa vztrajal. Nekaj časa bom še, enkrat bo pa treba zaključiti, ne gre drugače. 75 let pri godbi! Še nihče ni vztrajal toliko časa,\" je po koncertu povedal klarinetist in najstarejši godbenik, 88-letni Marijan Kogej, ki je član godbe od leta 1949.
\"Meni je super, da lahko igram v najstarejši godbi v Sloveniji. Ob petkih na vajah se med odmori še kaj pogovorimo. Zabavno je. Gotovo bom ostala pri godbi, dokler bom lahko,\" je povedala najmlajša godbenica, tudi klarinetistka, 11-letna Olja Vencelj, ki se je orkestru pridružila lani.
Njima je v sklepnem delu koncerta pripadla čast prižiga tako imenovanih šajblčkov oziroma glinenih lučk, ki po tradiciji na predvečer 1. maja zasvetijo v Spodnji Idriji.
Koncert so obogatili z odprtjem urbane razstave Idrijska godba: 360 let glasbe, tovarištva in tradicije, katere soavtorji so kronistka godbe Petra Marinko Rus ter Mirjam Gnezda Bogataj in Matic Čar iz Mestnega muzeja Idrija. Razstava prek osebnih zgodb desetih nekdanjih in sedanjih članov godbe predstavlja zgodovinsko ozadje njenega delovanja. (konec)pv/mlu/vb STA031 2025-05-01/09:20
Godbeno društvo rudarjev Idrija, ki je tudi med najstarejšimi tovrstnimi godbami na svetu, je po podatkih narodopisca, topografa in muzealca Janka Trošta začelo delovati leta 1665. Trošt vira tega podatka sicer ni navedel, njegovi zapiski pa so se v desetletjih izgubili.
Prvi dokumentiran zapis o idrijski godbi je v Slavi vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689 in govori o slavju v Idriji ob zmagi habsburških čet nad Turki pri Budimu.
Idrijska godba je preživela številne zgodovinske prelomnice in dve svetovni vojni ter bila leta 1976 na robu ukinitve, ko jo je zaradi lastne krize delovanja prenehal finančno podpirati idrijski rudnik. Zatem so sredstva zagotavljale različne kulturne organizacije, od leta 2002 pa deluje s podporo družbe Hidria in Občine Idrija. Godba tudi danes z uniformami in imenom ostaja zvesta rudarski tradiciji.
Prvega iz niza dogodkov ob 360-letnici je idrijska godba pod vodstvom dirigenta Aljoše Deferrija pripravila v sredo na idrijskem Mestnem trgu s tradicionalnim promenadnim koncertom na predvečer 1. maja s programom koračnic in priredb znanih uspešnic. Kljub visoki obletnici je idrijska godba, ki šteje okoli 70 godbenikov, po starosti članov eden mlajših tovrstnih orkestrov na Slovenskem, saj je povprečna starost godbenika dobrih 31 let. Med najmlajšo godbenico in najstarejšim godbenikom je 77 let razlike.
\"Takoj po vojni je bila v Idriji le pleh muska. Takratni dirigent Jože Klemenčič nas je zbiral in določil, kaj bo kdo igral. Meni je izbral klarinet. Muzika je zadovoljstvo, sicer ne bi toliko časa vztrajal. Nekaj časa bom še, enkrat bo pa treba zaključiti, ne gre drugače. 75 let pri godbi! Še nihče ni vztrajal toliko časa,\" je po koncertu povedal klarinetist in najstarejši godbenik, 88-letni Marijan Kogej, ki je član godbe od leta 1949.
\"Meni je super, da lahko igram v najstarejši godbi v Sloveniji. Ob petkih na vajah se med odmori še kaj pogovorimo. Zabavno je. Gotovo bom ostala pri godbi, dokler bom lahko,\" je povedala najmlajša godbenica, tudi klarinetistka, 11-letna Olja Vencelj, ki se je orkestru pridružila lani.
Njima je v sklepnem delu koncerta pripadla čast prižiga tako imenovanih šajblčkov oziroma glinenih lučk, ki po tradiciji na predvečer 1. maja zasvetijo v Spodnji Idriji.
Koncert so obogatili z odprtjem urbane razstave Idrijska godba: 360 let glasbe, tovarištva in tradicije, katere soavtorji so kronistka godbe Petra Marinko Rus ter Mirjam Gnezda Bogataj in Matic Čar iz Mestnega muzeja Idrija. Razstava prek osebnih zgodb desetih nekdanjih in sedanjih članov godbe predstavlja zgodovinsko ozadje njenega delovanja. (konec)pv/mlu/vb STA031 2025-05-01/09:20