Matura
Prvi maturanti škofjeloške gimnazije
Oceani so temeljnega pomena za življenje na Zemlji, njihovo zdravje pa je neločljivo povezano z načinom, kako ravnamo z vodami na kopnem, je na plenarnem zasedanju konference ZN o oceanih v Nici povedal minister za naravne vire Jože Novak. Ob tem je izpostavil pomembnost izvajanja celovitega pristopa od izvira do morja.***
Kot so danes sporočili z ministrstva za naravne vire, je bilo ključno sporočilo ministrovega nastopa v tem, da se učinkovito varstvo oceanov začne pri upravljanju voda v celinskem zaledju.
\"Oceani so temeljnega pomena za življenje na Zemlji. A njihovo zdravje je neločljivo povezano z načinom, kako ravnamo z vodami na kopnem. Onesnaženje ne nastaja le ob obali - prihaja z njiv, iz mest in industrije. Potuje po rekah in konča v morju. Zato potrebujemo celovit pristop - od izvira do morja,\" je po navedbah ministrstva v nagovoru zbranim izpostavil Novak.
Slovenija na konferenci nastopa tudi v vlogi hkratne predsedujoče barcelonski konvenciji, Donavski komisiji in vodni konvenciji. \"Ta položaj Sloveniji omogoča, da aktivno spodbuja integriran pristop od izvira do morja, ki povezuje upravljanje sladkih voda, obalnih območij in morskih ekosistemov z namenom varovanja celotnega vodnega kroga,\" so spomnili na ministrstvu.
Kot predsedujoča barcelonski konvenciji je Slovenija v sodelovanju s Francijo, Egiptom in Španijo danes dopoldne v Nici organizirala spremljevalni dogodek Dan Sredozemlja. Dogodek je odprl minister Novak, na vsebinskem panelu pa je sodelovala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper. Minister je v nagovoru poudaril pomen pomorskega prostorskega načrtovanja, zaščite morske in obalne biodiverzitete ter prilagajanja podnebnim spremembam.
\"Ponosni smo na rezultate našega dveletnega predsedovanja barcelonski konvenciji - od portoroške deklaracije do priprav strateških dokumentov, ki bodo sprejeti na decembrskem zasedanju pogodbenic v Egiptu,\" je izpostavil minister.
Po njegovih besedah se moramo kot mednarodna skupnost oddaljiti od deklaracij in usmeriti k izvedbi ukrepov, ki bodo merljivo izboljšali stanje v rekah, jezerih ter obalnih in morskih ekosistemih.
V ospredju konference ZN o oceanih, ki jo soorganizirata Kostarika in Francija, na njej pa sodelujejo predstavniki 130 držav, so prizadevanja za povečanje števila držav, ki bi ratificirale junija 2023 sprejeti mednarodni sporazum za zaščito oceanov na območjih zunaj državnih meja. Med ključnimi temami dogodka so tudi boj proti onesnaževanju s plastiko, širitev zaščitenih morskih območij v mednarodnih vodah in razprava o globokomorskem rudarjenju.
Gre za tretjo konferenco o oceanih, prvi dve srečanji sta bili leta 2017 v New Yorku in leta 2022 v Lizboni. Vrh sicer ob svojem zaključku ne bo prinesel pravno zavezujočega sporazuma, kot ga imajo podnebne konference. Vendar pa so diplomati in drugi opazovalci dejali, da bi kljub temu lahko pomenil prepotrebno prelomnico v prizadevanjih za ohranitev svetovnih oceanov. (konec)las/bg STA139 2025-06-10/16:12
Kot so danes sporočili z ministrstva za naravne vire, je bilo ključno sporočilo ministrovega nastopa v tem, da se učinkovito varstvo oceanov začne pri upravljanju voda v celinskem zaledju.
\"Oceani so temeljnega pomena za življenje na Zemlji. A njihovo zdravje je neločljivo povezano z načinom, kako ravnamo z vodami na kopnem. Onesnaženje ne nastaja le ob obali - prihaja z njiv, iz mest in industrije. Potuje po rekah in konča v morju. Zato potrebujemo celovit pristop - od izvira do morja,\" je po navedbah ministrstva v nagovoru zbranim izpostavil Novak.
Slovenija na konferenci nastopa tudi v vlogi hkratne predsedujoče barcelonski konvenciji, Donavski komisiji in vodni konvenciji. \"Ta položaj Sloveniji omogoča, da aktivno spodbuja integriran pristop od izvira do morja, ki povezuje upravljanje sladkih voda, obalnih območij in morskih ekosistemov z namenom varovanja celotnega vodnega kroga,\" so spomnili na ministrstvu.
Kot predsedujoča barcelonski konvenciji je Slovenija v sodelovanju s Francijo, Egiptom in Španijo danes dopoldne v Nici organizirala spremljevalni dogodek Dan Sredozemlja. Dogodek je odprl minister Novak, na vsebinskem panelu pa je sodelovala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper. Minister je v nagovoru poudaril pomen pomorskega prostorskega načrtovanja, zaščite morske in obalne biodiverzitete ter prilagajanja podnebnim spremembam.
\"Ponosni smo na rezultate našega dveletnega predsedovanja barcelonski konvenciji - od portoroške deklaracije do priprav strateških dokumentov, ki bodo sprejeti na decembrskem zasedanju pogodbenic v Egiptu,\" je izpostavil minister.
Po njegovih besedah se moramo kot mednarodna skupnost oddaljiti od deklaracij in usmeriti k izvedbi ukrepov, ki bodo merljivo izboljšali stanje v rekah, jezerih ter obalnih in morskih ekosistemih.
V ospredju konference ZN o oceanih, ki jo soorganizirata Kostarika in Francija, na njej pa sodelujejo predstavniki 130 držav, so prizadevanja za povečanje števila držav, ki bi ratificirale junija 2023 sprejeti mednarodni sporazum za zaščito oceanov na območjih zunaj državnih meja. Med ključnimi temami dogodka so tudi boj proti onesnaževanju s plastiko, širitev zaščitenih morskih območij v mednarodnih vodah in razprava o globokomorskem rudarjenju.
Gre za tretjo konferenco o oceanih, prvi dve srečanji sta bili leta 2017 v New Yorku in leta 2022 v Lizboni. Vrh sicer ob svojem zaključku ne bo prinesel pravno zavezujočega sporazuma, kot ga imajo podnebne konference. Vendar pa so diplomati in drugi opazovalci dejali, da bi kljub temu lahko pomenil prepotrebno prelomnico v prizadevanjih za ohranitev svetovnih oceanov. (konec)las/bg STA139 2025-06-10/16:12