Novak ob zaključku predsedovanja Alpski konvenciji izpostavil izzive in priložnosti Brdo pri Kranju

Alpe se soočajo z mnogimi čezmejnimi izzivi, hkrati pa ponujajo priložnosti za sodelovanje pri iskanju rešitev za ohranitev tega posebnega ozemlja in življenja na njem, je eno od ključnih sporočil predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji v okviru ministrske konference na Brdu pri Kranju izpostavil minister Jože Novak.***
Kot je minister dejal na novinarski konferenci v okviru današnjega zasedanja držav pogodbenic konvencije, se je Slovenija v času dvoletnega predsedovanja dotaknila različnih tem v povezavi z Alpami, kot so kakovost življenja v tem območju, ohranjanje biotske raznovrstnosti, izobraževanje mladih ter posledice podnebnih sprememb.
\"Ugotovili smo, da so ljudje v Alpah zadovoljni z življenjem in v veliki meri cenijo kakovosti življenja v Alpah, kot so prijetna krajina, klimatske razmere in bližina narave. Istočasno smo zaznali tudi trend, da se v Alpah počasi zaustavlja razvoj, da imamo vedno pogosteje težave s podnebnimi spremembami,\" je poudaril minister in v luči tega opozoril na veliko ranljivost alpskega prostora na poplave, suše požare in druge dogodke.
Četudi se Alpe soočajo z mnogimi izzivi, pa po besedah ministra ponujajo tudi priložnost za sodelovanje in iskanje rešitev za ohranjanje življenja in narave na tem območju. To je po njegovem tudi eno od ključnih sporočil ob koncu slovenskega predsedovanja.
\"Alpska konvencija mora prispevati tudi k izboljšanju kakovosti življenja z varstvom, prenovo in razvojem naselij, da se omogočijo pogoji, da ljudje ostanejo in delajo v Alpah ter da se ta območja ne bi demografsko praznila naprej,\" je podčrtal minister Novak.
Kot pomembno je med drugim izpostavil tudi zagotavljanje sredstev za preventivne aktivnosti oz. projekte, ki bodo omogočili rešitve za urejanje voda, ki bodo odporne na podnebne spremembe.
Z organizacijo današnje ministrske konference je Slovenija zaključila dveletno predsedovanje Alpski konvenciji in ga uradno predala Italiji. Kot je ob tem povedala namestnica italijanskega ministra za okolje in energetsko varnost Vannia Gava, bo Italija v času svojega predsedovanja poseben poudarek namenila biotski raznovrstnosti, podnebnim spremembam, kulturnemu vidiku za življenje prebivalcev na tem območju ter spreminjajočim se ledenikom. Ob tem je poudarila tudi pomen izobraževanja mladih in izpostavila, da jih moramo nujno vključiti v pripravo vseh ukrepov in tudi v tem pogledu spodbujati mednarodno sodelovanje.
V okviru slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji se je zvrstilo več delavnic in dogodkov, med drugim tudi dva mednarodna dogodka - Konferenca o biotski raznovrstnosti in Alpski Forum, ki sta bila namenjena dialogu med znanstveno srenjo in oblikovalci politik. Pod okriljem Slovenije so pripravili tudi več dokumentov, ki so tudi plod sodelovanja z državami pogodbenicami - deseto Poročilo o stanju Alp o kakovosti življenja v Alpah, Priporočila za izobraževanje o podnebnih spremembah v Alpah ter Strateške usmeritve o biotski raznovrstnosti v Alpah.
Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki so jo sklenile alpske države Avstrija, Francija, Italija, Lihtenštajn, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica ter EU z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja na območju Alp.
Alpe predstavljajo dom skoraj 15 milijonom ljudem, še več pa jih v regiji vsako leto počitnikuje. Območje je tudi dom več kot 30.000 živalskim in 13.000 rastlinskim vrstam. Območje Alpske konvencije v Sloveniji zavzema 33,4 odstotka slovenskega ozemlja, vanj pa je vključenih 62 slovenskih občin. (konec)las/zc STA131 2025-01-22/15:23
×