Golica
Srečanje zamejskih planinskih društev
Slovenija nujno potrebuje podnebni zakon za dostop do sredstev EU, za zmanjšanje podnebnih neenakosti in za kontinuiteto podnebne politike, a v \"razvodeneli različici\", ki jo je danes potrdila vlada, manjkajo nekateri ključni elementi, menijo nevladne organizacije Umanotera, Greenpeace in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC).***
Kot so sporočili, pozdravljajo vložitev zakona v parlamentarno obravnavo, a hkrati opozarjajo, da predlog ne odraža resnosti znanstvenih opozoril ali političnih zavez vlade, zapisanih v koalicijski pogodbi.
Zakon, ki državi, državnim organom, občinam in gospodarskim subjektom ne postavlja jasnih ciljev ter obveznosti in ne zagotavlja nadzora nad izvajanjem ukrepov, ne more predstavljati temelja učinkovite podnebne politike, so kritični.
\"Podnebni zakon je priložnost za ambiciozen napredek vseh nas v odporno in dolgoročno odgovorno družbo. Vendar pa to ni mogoče, če zakon ne določa zavezujočih podnebnih ciljev, pristojnim institucijam ne nalaga jasnih nalog ter še naprej dopušča aktivno podporo uporabi fosilnih goriv. V parlamentarni proceduri se lahko zakon bistveno izboljša,\" meni Aljoša Petek iz PIC.
Jonas Sonnenschein iz Umanotere je dodal, da bi zakon potrebovali na začetku mandata, sedaj pa ga bomo dobili šele proti koncu in to v precej neambiciozni različici. \"Da zakon končno bo, je dobro, a strateške podnebne politike se ne gradi na takšen način. Potrebujemo samozavestno socialno in industrijsko podnebno politiko, ki bo končno izkoristila ogromen potencial zelenega prehoda,\" je dejal.
Nevladniki menijo, da sistemski zakon ni verodostojen, če ne obravnava vprašanja subvencij za fosilna goriva. \"Vlada je na tem področju naredila popoln preobrat, saj je iz podnebnega zakona in nacionalnega energetskega in podnebnega načrta črtala ukinitev škodljivih subvencij, kar je Evropska komisija v nedavnem pregledu ostro in upravičeno kritizirala. Prav tako je odstranila več finančnih ukrepov, ki bi gospodinjstvom in gospodarstvu zagotovili nujno potrebna sredstva za učinkovito naslavljanje podnebne krize,\" opozarjajo.
Tudi Sara Kosirnik iz Greenpeacea Slovenija je dejala, da je podnebni zakon potreben, a ne kot birokratski dokument, ki bo le izpolnil minimalne politične potrebe, temveč kot močno orodje, ki bo omogočilo konkretne spremembe. \"Upamo, da bodo poslanci prepoznali, da ne moremo sprejemati podnebnega zakona, ki ohranja subvencije za fosilna goriva. To je protislovje, ki spodkopava celotno podnebno politiko,\" je poudarila.
V organizacijah se jim zdi nerazumljivo, da želi vlada z zakonom navzdol regulirati ceno ogljikovega dioksida. Takšen ukrep pošilja napačne signale potrošnikom in podjetjem, saj spodbuja nadaljnjo odvisnost od fosilnih goriv in zavira prehod na nizkoogljične tehnologije, je tudi izrazito socialno krivičen, poudarjajo.
Največ koristi od nižjih cen ogljika imajo po njihovih navedbah namreč premožna gospodinjstva z visoko porabo energije. \"Namesto da izgubljamo proračunske prihodke za subvencioniranje onesnaževanja, bi jih lahko usmerili v podnebno dividendo, ki bi konkretno pomagala revnejšim in srednjemu razredu. Tako bi združili pravičnost in učinkovitost - in to bi moralo biti vodilo sodobne podnebne politike,\" so prepričani.
Poslance pozivajo, naj predlog podrobno preučijo in vanj vključijo ključne elemente za učinkovito in pravično podnebno ukrepanje, ki bodo koristili celotni družbi, ne zgolj zasebnim, partikularnim interesom. V nasprotnem primeru bo podnebni zakon še ena zamujena priložnost in še ena prelomljena obljuba, opozarjajo.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je na novinarski konferenci po seji vlade v odzivu na kritike nevladnikov dejal, da je predlog uravnotežen kompromis. \"Na eni strani imamo ambiciozne politike, na drugi strani pa realnost, ki se pred našimi očmi dogaja. Menimo, da je zakon vseeno še dovolj ambiciozen,\" je dejal.
Pri tem je izpostavil, da je Slovenija peta najboljša država EU glede na višino predvidenih evropskih sredstev na prebivalca. Gre za skoraj dve milijardi evrov v naslednjih sedmih letih, od tega okoli 360 milijonov evrov iz socialnega podnebnega sklada. Predlog po njegovih navedbah daje podlago za ambiciozno ukrepanje tudi glede prilagajanja podnebnim spremembam. \"Res bodo nadaljnje politike sledile zakonskim vsebinam, a bo veliko ukrepov na podzakonski ravni uravnavalo ambicioznost oz. neambicioznost\" je dejal.
Glede ohranitve subvencij za fosilna goriva - prek vračila trošarine za dizelsko gorivo pri komercialnem prevozu blaga in potnikov - je minister povedal, da Slovenija ni otok znotraj EU in ima zelo veliko tovornega prometa tako iz severa proti jugu kot iz vzhoda proti zahodu, tako da to težavo rešujejo na ravni EU. Aprila so na ministrstvu pojasnili, da bi v primeru, da bi to vračilo ukinila le Slovenija, ne pa tudi sosednje države, izgubili proračunske prihodke, saj bi prevozniki gorivo točili v bližnjih državah, emisije pa bi ostale enake. (konec)jb/zc STA118 2025-06-05/14:48
Kot so sporočili, pozdravljajo vložitev zakona v parlamentarno obravnavo, a hkrati opozarjajo, da predlog ne odraža resnosti znanstvenih opozoril ali političnih zavez vlade, zapisanih v koalicijski pogodbi.
Zakon, ki državi, državnim organom, občinam in gospodarskim subjektom ne postavlja jasnih ciljev ter obveznosti in ne zagotavlja nadzora nad izvajanjem ukrepov, ne more predstavljati temelja učinkovite podnebne politike, so kritični.
\"Podnebni zakon je priložnost za ambiciozen napredek vseh nas v odporno in dolgoročno odgovorno družbo. Vendar pa to ni mogoče, če zakon ne določa zavezujočih podnebnih ciljev, pristojnim institucijam ne nalaga jasnih nalog ter še naprej dopušča aktivno podporo uporabi fosilnih goriv. V parlamentarni proceduri se lahko zakon bistveno izboljša,\" meni Aljoša Petek iz PIC.
Jonas Sonnenschein iz Umanotere je dodal, da bi zakon potrebovali na začetku mandata, sedaj pa ga bomo dobili šele proti koncu in to v precej neambiciozni različici. \"Da zakon končno bo, je dobro, a strateške podnebne politike se ne gradi na takšen način. Potrebujemo samozavestno socialno in industrijsko podnebno politiko, ki bo končno izkoristila ogromen potencial zelenega prehoda,\" je dejal.
Nevladniki menijo, da sistemski zakon ni verodostojen, če ne obravnava vprašanja subvencij za fosilna goriva. \"Vlada je na tem področju naredila popoln preobrat, saj je iz podnebnega zakona in nacionalnega energetskega in podnebnega načrta črtala ukinitev škodljivih subvencij, kar je Evropska komisija v nedavnem pregledu ostro in upravičeno kritizirala. Prav tako je odstranila več finančnih ukrepov, ki bi gospodinjstvom in gospodarstvu zagotovili nujno potrebna sredstva za učinkovito naslavljanje podnebne krize,\" opozarjajo.
Tudi Sara Kosirnik iz Greenpeacea Slovenija je dejala, da je podnebni zakon potreben, a ne kot birokratski dokument, ki bo le izpolnil minimalne politične potrebe, temveč kot močno orodje, ki bo omogočilo konkretne spremembe. \"Upamo, da bodo poslanci prepoznali, da ne moremo sprejemati podnebnega zakona, ki ohranja subvencije za fosilna goriva. To je protislovje, ki spodkopava celotno podnebno politiko,\" je poudarila.
V organizacijah se jim zdi nerazumljivo, da želi vlada z zakonom navzdol regulirati ceno ogljikovega dioksida. Takšen ukrep pošilja napačne signale potrošnikom in podjetjem, saj spodbuja nadaljnjo odvisnost od fosilnih goriv in zavira prehod na nizkoogljične tehnologije, je tudi izrazito socialno krivičen, poudarjajo.
Največ koristi od nižjih cen ogljika imajo po njihovih navedbah namreč premožna gospodinjstva z visoko porabo energije. \"Namesto da izgubljamo proračunske prihodke za subvencioniranje onesnaževanja, bi jih lahko usmerili v podnebno dividendo, ki bi konkretno pomagala revnejšim in srednjemu razredu. Tako bi združili pravičnost in učinkovitost - in to bi moralo biti vodilo sodobne podnebne politike,\" so prepričani.
Poslance pozivajo, naj predlog podrobno preučijo in vanj vključijo ključne elemente za učinkovito in pravično podnebno ukrepanje, ki bodo koristili celotni družbi, ne zgolj zasebnim, partikularnim interesom. V nasprotnem primeru bo podnebni zakon še ena zamujena priložnost in še ena prelomljena obljuba, opozarjajo.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je na novinarski konferenci po seji vlade v odzivu na kritike nevladnikov dejal, da je predlog uravnotežen kompromis. \"Na eni strani imamo ambiciozne politike, na drugi strani pa realnost, ki se pred našimi očmi dogaja. Menimo, da je zakon vseeno še dovolj ambiciozen,\" je dejal.
Pri tem je izpostavil, da je Slovenija peta najboljša država EU glede na višino predvidenih evropskih sredstev na prebivalca. Gre za skoraj dve milijardi evrov v naslednjih sedmih letih, od tega okoli 360 milijonov evrov iz socialnega podnebnega sklada. Predlog po njegovih navedbah daje podlago za ambiciozno ukrepanje tudi glede prilagajanja podnebnim spremembam. \"Res bodo nadaljnje politike sledile zakonskim vsebinam, a bo veliko ukrepov na podzakonski ravni uravnavalo ambicioznost oz. neambicioznost\" je dejal.
Glede ohranitve subvencij za fosilna goriva - prek vračila trošarine za dizelsko gorivo pri komercialnem prevozu blaga in potnikov - je minister povedal, da Slovenija ni otok znotraj EU in ima zelo veliko tovornega prometa tako iz severa proti jugu kot iz vzhoda proti zahodu, tako da to težavo rešujejo na ravni EU. Aprila so na ministrstvu pojasnili, da bi v primeru, da bi to vračilo ukinila le Slovenija, ne pa tudi sosednje države, izgubili proračunske prihodke, saj bi prevozniki gorivo točili v bližnjih državah, emisije pa bi ostale enake. (konec)jb/zc STA118 2025-06-05/14:48