Uskladitev
Pokojnine bodo višje
Nemčija pred spremembo oblasti (ozadje)
pripravila Sara Božič Erjavec Tekavec Berlin
19.02.2025, 12:04
V Nemčiji bodo v nedeljo predčasne parlamentarne volitve, na katerih se nakazuje sprememba oblasti, četudi le delna. Zmaga se namreč napoveduje opozicijski konservativni uniji CDU/CSU, ki pa bo morala koalicijskega partnerja najti v članicah sedanje vlade. V ospredju kampanje so bile migracije, zaznamovalo jo je več napadov.***
Glede na javnomnenjske ankete se že nekaj mesecev kaže stabilna podpora CDU/CSU pri okoli 30 odstotkih. S takšnim rezultatom bi si kanclerski kandidat unije in vodja CDU Friedrich Merz zagotovil mandat za sestavo vlade.
Za stabilno vlado pa bo moral najti koalicijskega partnerja. V nedeljo je na televizijskem soočenju dejal, da v tej vlogi vidi socialdemokrate (SPD) ali Zelene, torej stranki trenutne vlade.
Razpad vladne koalicije je sicer glavni razlog za predčasne volitve, redne bi namreč morale biti šele jeseni. Koalicija SPD, Zelenih in liberalcev (FDP) je novembra razpadla zaradi spora o proračunu. Kancler Olaf Scholz (SPD) je odstavil finančnega ministra Christiana Lindnerja (FDP), ker ni želel popustiti glede dolžniške zavore, nakar so liberalci zapustili vlado. Scholz v sredini decembra v parlamentu ni dobil zaupnice in sledil je razpis predčasnih volitev.
Čeprav je bil predvolilni boj kratek, so ga zaznamovale burne razprave, še dodatno so ozračje razgreli napadi v Magdeburgu, Aschaffenburgu in nenazadnje prejšnji teden v Münchnu, ki so jih izvedli priseljenci.
Merz je v odzivu na napad v Aschaffenburgu konec januarja na glasovanje v parlament dal svoj načrt za zaostritev migracijske politike, po katerem bi na meji zavračali vse brez ustreznih dokumentov, celo prosilce za azil.
Vodja CDU za predlog ni dobil podpore SPD ali Zelenih, temveč ga je bundestag deloma sprejel s pomočjo skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD). Izid glasovanja je pretresel Nemčijo, saj je bilo z njim konec t. i. požarnega zidu, ki ni dopuščal sodelovanja s skrajno desnico. Že nekaj dni kasneje je bil načelen dogovor o nesodelovanju z AfD znova prekršen, ko je skrajna desnica podprla še en podoben zakonski predlog Merza, ki pa v budnestagu ni prejel potrebne večine.
Zaradi sodelovanja krščanskih demokratov s skrajno desnico so se na ulice nemških mest podali številni protestniki, a vse skupaj glede na ankete ni resno škodovalo uniji, ki ohranja okoli 30-odstotno podporo, prav tako AfD ostaja pri svoji stabilni, okoli 20-odstotni podpori, s katero se uvršča na drugo mesto.
To bi bilo sicer prvič, da bi se skrajna desnica uvrstila na drugo mesto na zveznih volitvah, je pa lani na deželnih volitvah v Turingiji že prvič zmagala.
AfD je v predvolilnem času večkrat razburila nemško javnost, med drugim zaradi svojih vidnejših podpornikov iz tujine. Kanclerska kandidatka Alice Weidel se je srečala s kar nekaj političnimi voditelji, najbolj odmevno je bilo srečanje s podpredsednikom ZDA JD Vanceom ob robu Münchenske varnostne konference. Izraze podpore AfD z onkraj Atlantika so številni označili za tuje vmešavanje v nemške volitve.
Trenutno vladajoči socialdemokrati bi se glede na ankete uvrstili na tretje mesto z okoli 16-odstotno podporo. Tik za njimi so koalicijski Zeleni, ki s svojim kanclerskim kandidatom Robertom Habeckom uživajo okoli 13-odstotno podporo.
Podpora drugim strankam je bolj razpršena, kar lahko privede do tega, da se bodo v parlament uvrstile le štiri stranke. Glede na zadnje ankete se je sicer precej okrepila podpora Levici, ki bi ji lahko kot peti uspel vstop v bundestag. Če je še konec januarja kazalo, da bo ostala pred vrati, ji zdaj ankete napovedujejo okoli sedem odstotkov glasov.
Medtem pa liberalcem in levemu Zavezništvu Sahre Wagenknecht grozi, da bodo za las zgrešili vstop v parlament. Pogoj za vstop v bundestag je namreč bodisi najmanj petodstotna podpora ali pa trije zagotovljeni neposredni mandati.
Skupno bodo lahko volivci na volitvah v nedeljo izbirali med 29 strankami, pri čemer jih večina nima kandidatov v vseh zveznih deželah.
Po volitvah se obeta zamudno sestavljanje koalicije, saj ni čisto jasno, s kom bo unija začela prve pogovore. Vodja CSU Markus Söder močno nasprotuje sodelovanju z Zelenimi, a je Merz na soočenju v nedeljo zagotovil, da se ne bo podredil volji ministrskega predsednika Bavarske in da se namerava pogovarjati tudi z Zelenimi.
Programsko gledano med CDU/CSU ter Zelenimi oziroma SPD obstajajo sporne točke, ki pa se zdijo pri obeh kombinacijah rešljive.
SPD si želi dvigniti minimalno plačo, dodatno obdavčiti najbolj premožne in zrahljati dolžniško zavoro. Na drugi strani CDU zagovarja nižje davke, želi odpraviti legalizacijo marihuane in ohraniti dolžniško zavoro.
Zeleni in unija pa sta na nasprotnih bregovih glede migracij. Zeleni namreč nasprotujejo tako strogim načrtom za omejevanje priseljevanja, kot so jih predstavili pri CDU.
Gotovo pa bo po volitvah v ospredju nemško gospodarstvo. Največje gospodarstvo v Evropi se namreč sooča z ohlajanjem, stopnja brezposelnosti narašča, razmere pa so tudi v luči krhanja transatlantskih odnosov zelo nepredvidljive. (konec)set/sk STA072 2025-02-19/12:03
Glede na javnomnenjske ankete se že nekaj mesecev kaže stabilna podpora CDU/CSU pri okoli 30 odstotkih. S takšnim rezultatom bi si kanclerski kandidat unije in vodja CDU Friedrich Merz zagotovil mandat za sestavo vlade.
Za stabilno vlado pa bo moral najti koalicijskega partnerja. V nedeljo je na televizijskem soočenju dejal, da v tej vlogi vidi socialdemokrate (SPD) ali Zelene, torej stranki trenutne vlade.
Razpad vladne koalicije je sicer glavni razlog za predčasne volitve, redne bi namreč morale biti šele jeseni. Koalicija SPD, Zelenih in liberalcev (FDP) je novembra razpadla zaradi spora o proračunu. Kancler Olaf Scholz (SPD) je odstavil finančnega ministra Christiana Lindnerja (FDP), ker ni želel popustiti glede dolžniške zavore, nakar so liberalci zapustili vlado. Scholz v sredini decembra v parlamentu ni dobil zaupnice in sledil je razpis predčasnih volitev.
Čeprav je bil predvolilni boj kratek, so ga zaznamovale burne razprave, še dodatno so ozračje razgreli napadi v Magdeburgu, Aschaffenburgu in nenazadnje prejšnji teden v Münchnu, ki so jih izvedli priseljenci.
Merz je v odzivu na napad v Aschaffenburgu konec januarja na glasovanje v parlament dal svoj načrt za zaostritev migracijske politike, po katerem bi na meji zavračali vse brez ustreznih dokumentov, celo prosilce za azil.
Vodja CDU za predlog ni dobil podpore SPD ali Zelenih, temveč ga je bundestag deloma sprejel s pomočjo skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD). Izid glasovanja je pretresel Nemčijo, saj je bilo z njim konec t. i. požarnega zidu, ki ni dopuščal sodelovanja s skrajno desnico. Že nekaj dni kasneje je bil načelen dogovor o nesodelovanju z AfD znova prekršen, ko je skrajna desnica podprla še en podoben zakonski predlog Merza, ki pa v budnestagu ni prejel potrebne večine.
Zaradi sodelovanja krščanskih demokratov s skrajno desnico so se na ulice nemških mest podali številni protestniki, a vse skupaj glede na ankete ni resno škodovalo uniji, ki ohranja okoli 30-odstotno podporo, prav tako AfD ostaja pri svoji stabilni, okoli 20-odstotni podpori, s katero se uvršča na drugo mesto.
To bi bilo sicer prvič, da bi se skrajna desnica uvrstila na drugo mesto na zveznih volitvah, je pa lani na deželnih volitvah v Turingiji že prvič zmagala.
AfD je v predvolilnem času večkrat razburila nemško javnost, med drugim zaradi svojih vidnejših podpornikov iz tujine. Kanclerska kandidatka Alice Weidel se je srečala s kar nekaj političnimi voditelji, najbolj odmevno je bilo srečanje s podpredsednikom ZDA JD Vanceom ob robu Münchenske varnostne konference. Izraze podpore AfD z onkraj Atlantika so številni označili za tuje vmešavanje v nemške volitve.
Trenutno vladajoči socialdemokrati bi se glede na ankete uvrstili na tretje mesto z okoli 16-odstotno podporo. Tik za njimi so koalicijski Zeleni, ki s svojim kanclerskim kandidatom Robertom Habeckom uživajo okoli 13-odstotno podporo.
Podpora drugim strankam je bolj razpršena, kar lahko privede do tega, da se bodo v parlament uvrstile le štiri stranke. Glede na zadnje ankete se je sicer precej okrepila podpora Levici, ki bi ji lahko kot peti uspel vstop v bundestag. Če je še konec januarja kazalo, da bo ostala pred vrati, ji zdaj ankete napovedujejo okoli sedem odstotkov glasov.
Medtem pa liberalcem in levemu Zavezništvu Sahre Wagenknecht grozi, da bodo za las zgrešili vstop v parlament. Pogoj za vstop v bundestag je namreč bodisi najmanj petodstotna podpora ali pa trije zagotovljeni neposredni mandati.
Skupno bodo lahko volivci na volitvah v nedeljo izbirali med 29 strankami, pri čemer jih večina nima kandidatov v vseh zveznih deželah.
Po volitvah se obeta zamudno sestavljanje koalicije, saj ni čisto jasno, s kom bo unija začela prve pogovore. Vodja CSU Markus Söder močno nasprotuje sodelovanju z Zelenimi, a je Merz na soočenju v nedeljo zagotovil, da se ne bo podredil volji ministrskega predsednika Bavarske in da se namerava pogovarjati tudi z Zelenimi.
Programsko gledano med CDU/CSU ter Zelenimi oziroma SPD obstajajo sporne točke, ki pa se zdijo pri obeh kombinacijah rešljive.
SPD si želi dvigniti minimalno plačo, dodatno obdavčiti najbolj premožne in zrahljati dolžniško zavoro. Na drugi strani CDU zagovarja nižje davke, želi odpraviti legalizacijo marihuane in ohraniti dolžniško zavoro.
Zeleni in unija pa sta na nasprotnih bregovih glede migracij. Zeleni namreč nasprotujejo tako strogim načrtom za omejevanje priseljevanja, kot so jih predstavili pri CDU.
Gotovo pa bo po volitvah v ospredju nemško gospodarstvo. Največje gospodarstvo v Evropi se namreč sooča z ohlajanjem, stopnja brezposelnosti narašča, razmere pa so tudi v luči krhanja transatlantskih odnosov zelo nepredvidljive. (konec)set/sk STA072 2025-02-19/12:03