Intervencija
Poslanec SDS varno sestopil s strehe državnega zbora
Newyorško sodišče je danes napadalcu na pisatelja Salmana Rushdieja za poskus umora izreklo 25 let zapora. 27-letni Američan libanonskega rodu Hadi Matar je pisatelja napadel z nožem leta 2022 na prireditvi v kulturnem centru na podeželju države New York. Rushdie je zaradi napada izgubil oko, poročajo ameriški mediji.***
Matar je 12. avgusta 2022 skočil na oder kulturnega centra Chautauqua na jugozahodu države New York in Rushdieja večkrat zabodel v vrat in obraz.
V napadu je bil ranjen tudi moderator pogovora z Rushdiejem Henry Reese in Matar je dobil kazen tudi zaradi tega. Čaka ga še sodni proces v Buffalu zaradi terorizma.
Porota ga je letos februarja spoznala za krivega poskusa umora po le dveh urah razprave, saj dvomov o krivdi ni bilo.
Tožilci so poroti prikazali videoposnetek napada in niso imeli težkega dela s prepričevanjem porote, da je šlo za naklepno dejanje. Kirurg je pričal, da bi Rushdie brez hitrega zdravniškega posredovanja podlegel ranam.
\"Nedvomno bi umrl. Ležal sem tam v mlaki krvi in pomislil, da bom res umrl. Na srečo sem se zmotil,\" je aprila lani v pogovoru za televizijo ABC dejal Rushdie.
Rushdieja so najprej 17 tednov zdravili v bolnišnici v Pensilvaniji, nato pa je imel še tri tedne rehabilitacije v New Yorku. Bil je glavna priča sodnega procesa, v katerem je 77-letnik opisal napad, bolečine in okrevanje. O napadu je lani izdal tudi knjigo z naslovom Nož.
Matar je povedal, da ga je k napadu spodbudil govor vojaškega vodje libanonskega gibanja Hezbolah leta 2006 v podporo smrtni obsodbi, ki jo je leta 1989 za Rushdieja izrekel iranski verski vodja Ajatola Homeini. Ta je s t. i. fatvo vsem muslimanom po svetu sporočil, naj ga ubijejo, ker v svoji knjigi Satanski stihi napada in žali islam.
Rushdie se je v letih po Homeinijevi fatvi večinoma skrival pred javnostjo, ko pa je Iran sporočil, da obsodbe ne bo skušal uveljaviti, se je začel bolj svobodno gibati.
V Indiji rojeni Rushdie ima ameriško državljanstvo, prvo desetletje po fatvi je živel v Londonu, zadnjih 20 let pa v New Yorku. Iran je zanikal povezavo z atentatom, vendar sporočil, da si je Rushdie zanj kriv sam. (konec)rp/mc STA190 2025-05-16/18:14
Matar je 12. avgusta 2022 skočil na oder kulturnega centra Chautauqua na jugozahodu države New York in Rushdieja večkrat zabodel v vrat in obraz.
V napadu je bil ranjen tudi moderator pogovora z Rushdiejem Henry Reese in Matar je dobil kazen tudi zaradi tega. Čaka ga še sodni proces v Buffalu zaradi terorizma.
Porota ga je letos februarja spoznala za krivega poskusa umora po le dveh urah razprave, saj dvomov o krivdi ni bilo.
Tožilci so poroti prikazali videoposnetek napada in niso imeli težkega dela s prepričevanjem porote, da je šlo za naklepno dejanje. Kirurg je pričal, da bi Rushdie brez hitrega zdravniškega posredovanja podlegel ranam.
\"Nedvomno bi umrl. Ležal sem tam v mlaki krvi in pomislil, da bom res umrl. Na srečo sem se zmotil,\" je aprila lani v pogovoru za televizijo ABC dejal Rushdie.
Rushdieja so najprej 17 tednov zdravili v bolnišnici v Pensilvaniji, nato pa je imel še tri tedne rehabilitacije v New Yorku. Bil je glavna priča sodnega procesa, v katerem je 77-letnik opisal napad, bolečine in okrevanje. O napadu je lani izdal tudi knjigo z naslovom Nož.
Matar je povedal, da ga je k napadu spodbudil govor vojaškega vodje libanonskega gibanja Hezbolah leta 2006 v podporo smrtni obsodbi, ki jo je leta 1989 za Rushdieja izrekel iranski verski vodja Ajatola Homeini. Ta je s t. i. fatvo vsem muslimanom po svetu sporočil, naj ga ubijejo, ker v svoji knjigi Satanski stihi napada in žali islam.
Rushdie se je v letih po Homeinijevi fatvi večinoma skrival pred javnostjo, ko pa je Iran sporočil, da obsodbe ne bo skušal uveljaviti, se je začel bolj svobodno gibati.
V Indiji rojeni Rushdie ima ameriško državljanstvo, prvo desetletje po fatvi je živel v Londonu, zadnjih 20 let pa v New Yorku. Iran je zanikal povezavo z atentatom, vendar sporočil, da si je Rushdie zanj kriv sam. (konec)rp/mc STA190 2025-05-16/18:14