Nacionalni program športa bo sedaj potrjeval še državni zbor Ljubljana

Po današnji potrditvi na slovenski vladi bo Nacionalni program športa za obdobje 2026-2035 sprejemal še državni zbor. Pred tem sta ga v torek potrdila tudi Olimpijski komite Slovenije (OKS) in državni strokovni svet za šport.***
Staremu nacionalnemu programu, ki je bil sprejet leta 2014, je rok potekel že pred letom in pol. V primeru izteka velja avtomatično podaljšuje starega, a mora biti nov sprejet naslednje leto.
V pregledu prejšnjega nacionalnega programa, analizo je pripravila fakulteta za šport, so po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejana Židana ugotovili, da je bilo v njem zapisanih veliko želja, a številnih niso uresničili.
\"Ugotovili smo, da je bil realiziran le v približno desetih odstotkih,\" je pojasnil minister Matjaž Han in izpostavil, da novi temelji na podatkih ter kazalnikih in ne na \"lepih željah\".
Povzetek usmeritev nacionalnega programa športa do leta 2035 je razdeljen na šest ciljnih področij in vsebuje 23 podciljev z osnovnim ukrepom. Poleg splošnega dela je razdeljen še na infrastrukturo, športne objekte in površine za šport v naravi. Tretje ciljno področje je prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, tudi tistih s posebnimi potrebami, ter obštudijska športna dejavnost.
Sledijo tekmovalne oblike športa (vrhunski, kakovostni, športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport), ter šport za vse (šport invalidov, športna rekreacija, šport starejših). Zadnji del zajema podporne mehanizme.
Med pomembnimi cilji je povečanje registriranih športnikov v članskih kategorijah za osem odstotkov, število otrok in mladine v tekmovalnih sistemih za pet odstotkov, število kategoriziranih športnikov do 21. leta starosti pa za tri odstotke.
Delež invalidov, vključenih v programe športa, želijo povečati za 30 odstotkov, delež registriranih in kategoriziranih športnikov invalidov pa za 50 odstotkov. Izpostavljeni so tudi podporni mehanizmi za pomoč pri izobraževanju športnikov za drugo kariero po koncu tekmovalne, zdravstveni pregledi ter zaposlovanje športnikov in strokovnih delavcev v javni upravi.
Novi predlog nacionalnega programa je bil v javni obravnavi od 14. maja lani in so ga pred tem pripravili ter usklajevali na fakulteti za šport, OKS, Zvezi za šport invalidov Slovenije - Slovenskemu paralimpijskemu komiteju, panožnih športnih zvezah, civilni družbi ter na številnih ministrstvih.
Dokument pokriva tudi področje športne infrastrukture, kot priloga dokumenta je vključena strategija investicij v športno infrastrukturo, katere osnutek je pripravil Javni zavod za šport Planica.
Program prvič predvideva tudi uvedbo satelitskega računa za šport, ki bo omogočil sistematično spremljanje ekonomskih in družbenih učinkov športa glede zaposlovanja, proizvodnje, porabe in drugih kazalnikov. Lahko bo podlaga pobuda za spodbujanje udeležbe v športu, izboljšanje športnih objektov in privabljanje na športne dogodke. Podoben račun v turizmu se je po mnenju pristojnega ministrstva že izkazal kot učinkovit instrument za upravljanje in ocenjevanje politik.
Židan je na torkovi seji strokovnega sveta za šport dejal, da bodo poslance v državnem zboru zaprosili, da resolucijo potrdijo soglasno. Nato bo vlada v roku šestih mesecev sprejela izvedbeni načrt, ki bo opredelil konkretne ukrepe, terminske načrte in nosilce izvajanja.
Izvedbeni načrt predstavlja tudi podlago za letni program športa na državni ravni in neposredno usmerja športno načrtovanje v občinah. Dejan Plastovski, direktor direktorata za šport, je na torkovi seji izvršnega odbora OKS izpostavil, da je izvedbeni načrt mogoče še bolj pomemben od nacionalnega programa, ker bodo z njim določeni nosilci izvedbe. (konec)jz/alz STA217 2025-05-22/19:23
×