Na volitvah v Belorusiji se Lukašenku obeta že sedmi mandat (ozadje)
piše Robert Petrovič Minsk

V Belorusiji bodo v nedeljo predsedniške volitve, na katerih se za svoj že sedmi mandat na čelu države poteguje Aleksander Lukašenko. Zmaga dolgoletnega voditelja, ki ga na Zahodu imenujejo zadnji evropski diktator, je po zatrtju opozicije praktično zagotovljena. Opozicija je volitve označila za farso in predstavo za javnost.***
Belorusi bodo v nedeljo med 8. in 20. uro po lokalnem času izbirali med petimi predsedniškimi kandidati, navaja beloruska tiskovna agencija Belta.
Poleg 70-letnega Lukašenka so to še vodja Liberalne demokratske stranke Oleg Gajdukevič, vodja komunistične stranke Sergej Sirankov, vodja republikanske delavske stranke Aleksandar Hižnjak ter Hana Konopatska, političarka, ki je za predsednico kandidirala že na preteklih volitvah leta 2020, poroča medij Radio Free Europe.
Zmaga Lukašenka je praktično zagotovljena, saj preostali kandidati po mnenju analitikov ne predstavljajo prave alternative njegovim politikam. Beloruski voditelj je namreč zatrl opozicijo in neodvisne medije v državi, pred volitvami pa se prikazuje kot edini garant stabilnosti pred kaosom vojne v Ukrajini.
Med nedavnim javnim nastopom je dejal, da ga predvolilne razprave ne zanimajo. Hkrati je namignil, da bi bilo treba v prihodnje za vodenje Belorusije pripraviti naslednjo generacijo. Za zdaj sicer še ne namerava zapustiti predsedniškega položaja. Nekateri analitiki pa menijo, da za naslednika pripravlja svojega 20-letnega sina Nikolaja, ki ga pogosto spremlja na uradnih slovesnostih.
Od julija lani je Lukašenko pomilostil okoli 250 političnih zapornikov, s čimer si po mnenju opozicije želi pridobiti podporo med volivci, poroča tiskovna agencija Reuters. V zaporih v Belorusiji medtem po oceni nevladne organizacije za človekove pravice Pomlad (Vjasna) ostaja okoli 1200 političnih zapornikov.
Beloruska opozicija v izgnanstvu s Svetlano Tihanovsko na čelu je volitve že označila za farso. Kljub temu je Beloruse pozvala, naj ne protestirajo. \"Ne želim si, da bi ljudje v tem trenutku žrtvovali svojo svobodo za nič. Ljudi prosim, naj počakajo na primeren trenutek. Zagotovo bo prišel in biti morajo pripravljeni,\" je dodala.
Evropski poslanci so pred dnevi sprejeli resolucijo, s katero so Evropsko unijo in mednarodno skupnost pozvali, naj izida volitev v Belorusiji ne priznajo. Prav tako so pozvali k okrepitvi sankcij proti Minsku.
Lukašenko predsedniški stolček zaseda od leta 1994 in državo vodi z vedno tršo roko. V tem času je zatrl številne množične proteste proti njegovi vladavini. Zadnji in najhujši se je odvil po spornih predsedniških volitvah avgusta 2020 in je trajal več mesecev.
Beloruski voditelj se je namreč takrat razglasil za zmagovalca in naj bi po podatkih oblasti prejel 80 odstotkov podpore. Številni pa so opozarjali na nepravilnosti in prevare pri volitvah ter verjeli, da je bila prava zmagovalka opozicijska kandidatka Tihanovska, ki so ji zmago napovedovale tudi ankete. Uradnih rezultatov večina evropskih držav, vključno s Slovenijo, ni priznala.
Skoraj takoj po razglasitvi rezultatov so v Belorusiji izbruhnili množični protesti, ki so po več mesecih poniknili, predvsem na račun vztrajne represije, aretacij in strahu pred zaporom. Tihanovska, ki je postala obraz beloruske opozicije, pa je v strahu za lastno varnost pobegnila v Litvo.
Izid nedeljskih volitev zaradi zatrtja opozicije ni vprašljiv, Lukašenko pa se bo tudi v novem mandatu soočal z izzivi pri urejanju odnosov z Moskvo in Zahodom.
Kot tesen zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina je Moskvi omogočil, da je Belorusijo uporabila kot izhodišče za invazijo na Ukrajino februarja 2022. Leto pozneje je Putin v Belorusiji namestil taktično jedrsko orožje, Lukašenko pa je obljubil, da bo v primeru napada na Belorusijo jedrsko orožje uporabil brez kakršnegakoli oklevanja.
Zaradi represije v državi in vpletenosti Belorusije rusko invazijo na Ukrajino, je Zahod proti njej uvedel obsežne sankcije. Te so poglobile odvisnost Lukašenka od Rusije, beloruski predsednik pa opustil svojo dolgoletno politiko iskanja ravnovesja med Rusijo in Zahodom.
V njegovem prihodnjem mandatu se bo vojna v Ukrajini verjetno končala, saj si bo za to intenzivno prizadeval tudi novi predsednik ZDA Donald Trump. Analitiki v primeru končanja vojne pričakujejo, da si bo Lukašenko prizadeval za otoplitev odnosov z EU in ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (konec)rpe/sk STA052 2025-01-24/09:14