Visoka obletnica
Glasbeni jubilej
Gluhoslepa oseba izgubi stik z drugimi, posledično pa tudi sama s seboj, če ji ne omogočimo, da prejema informacije na svoj način, je bilo slišati na posvetu Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan, namenjenem izboljšanju dostopnosti za osebe z gluhoslepoto. Udeleženci so pozvali k čimprejšnemu sprejetju zakona o uporabi jezika gluhoslepih.***
Po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca današnji posvet prinaša pomembno sporočilo, da dostopnost ni privilegij, ampak pravica, ki mora veljati za vse. Tudi za tiste, \"ki jim družba pogosto ne prisluhne ali jih ne vidi\", je ministrove besede zaradi odsotnosti prenesel državni sekretar na ministrstvu Luka Omladič. Osebe z oviranostjo po ministrovih besedah ne potrebujejo sočutja, temveč priložnosti in prepoznanje, da je njihovo dostojanstvo enako dostojanstvu vseh drugih. Naloga politike, stroke in javnosti pa je, da ustvarimo okolje, kjer bo to mogoče živeti vsak dan, je poudaril.
Izpostavil je tudi zavezanost ministrstva k deinstitucionalizaciji, kar pomeni, da gradijo sistem, ki ne temelji na izolaciji, ampak na vključitvi in \"kjer je oskrba organizirana tako, da podpre posameznika tam, kjer živi, v njegovem okolju\", je ministrove besede prenesel Omladič.
\"Gluhoslepe osebe niso med nami le nekaj let, temveč desetletja, pogosto pa so bile spregledane,\" je opozorila direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko. Po njenih besedah se danes vedno bolj zavedamo, da gre za edinstveno invalidnost, ki zahteva \"celovit, individualiziran in medsektorski pristop\", pomembno vlogo pri ozaveščanju in opolnomočenju strokovne javnosti in odločevalcev pa imajo posamezniki, ki se soočajo z gluhoslepoto, in nevladne organizacije, je izpostavila. \"Gluhoslepota se tudi z njihovo pomočjo vedno bolj umešča v različne zakonske rešitve s področja izobraževanja, socialnega varstva in zdravstva,\" je dodala.
Gluhoslepi so zelo hetegerogena skupina, zato vsaka oseba z gluhoslepoto po oceni Marinko potrebuje individualen pristop. Pri tem po njenih besedah predstavljajo pomemben okvir zakoni o izenačevanju možnosti invalidov, o socialnem vključevanju invalidov in o osebni asistenci pa tudi novi člen ustave, ki posebej priznava pravico oseb z gluhoslepoto.
\"Delovanje in medsebojno sodelovanje invalidskih organizacij, državnih institucij ter političnih odločevalcev mora vedno temeljiti na spoštovanju človekovih pravic, pravic vseh. Le tako zmanjšujemo razkorak med tem, kaj družba nudi, in tem, kar posamezniki dejansko potrebujejo,\" je izpostavil generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Branko Gabrovec.
Današnji posvet po njegovi oceni predstavlja enega od korakov k bolj vključujoči in dostopni družbi, naša skupna odgovornost pa je, da z medsebojnim sodelovanjem in strokovnim pristopom oblikujemo sistemske rešitve, ki presegajo razlike med nami, ter učinkovito odgovarjajo tudi na specifične potrebe oseb z gluhoslepato. \"Bistveno je, da prisluhnemo dejanskim potrebam invalidov,\" je poudaril.
Če osebi z gluhoslepoto ne omogočimo, da prejema informacije na svoj način, izgubi stik z drugimi, posledično pa tudi sama s seboj, \"in tukaj je odgovornost družbe, države in vsakega izmed nas\", je opozorila generalna sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Simona Gerenčer.
\"Človek, ki je gluhoslep, ne vidi vašega obraza, ne sliši vaših besed, opozoril ali vašega klica, niti od kod, iz katere smeri, prihaja ta klic ali kaj se dogaja v prostoru,\" je dodala. Izpostavila je nujnost sodelovanja vseh s skupnostjo gluhoslepih, \"torej tistih, ki vsak dan živijo to stanje\".
Samostojni svetovalec zagovornika načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc je opozoril, da so pritožbe ljudi z invalidnostmi zaradi diskriminacije med najpogostejšimi očitki, ki jih prejemajo pri zagovorniku. Tako so v zvezi s tem v zadnjih letih izdali že blizu sto različnih priporočil za izboljšave zakonov in politik. Pozval je tudi k čimprejšnjemu sprejetju zakona o uporabi jezika gluhoslepih. \"Finančni razlogi za odlašanje pač niso utemeljeni,\" je med drugim poudaril Vernik Šetinc.
Zbrane je pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. (konec)vte/apo STA122 2025-05-22/13:55
Po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca današnji posvet prinaša pomembno sporočilo, da dostopnost ni privilegij, ampak pravica, ki mora veljati za vse. Tudi za tiste, \"ki jim družba pogosto ne prisluhne ali jih ne vidi\", je ministrove besede zaradi odsotnosti prenesel državni sekretar na ministrstvu Luka Omladič. Osebe z oviranostjo po ministrovih besedah ne potrebujejo sočutja, temveč priložnosti in prepoznanje, da je njihovo dostojanstvo enako dostojanstvu vseh drugih. Naloga politike, stroke in javnosti pa je, da ustvarimo okolje, kjer bo to mogoče živeti vsak dan, je poudaril.
Izpostavil je tudi zavezanost ministrstva k deinstitucionalizaciji, kar pomeni, da gradijo sistem, ki ne temelji na izolaciji, ampak na vključitvi in \"kjer je oskrba organizirana tako, da podpre posameznika tam, kjer živi, v njegovem okolju\", je ministrove besede prenesel Omladič.
\"Gluhoslepe osebe niso med nami le nekaj let, temveč desetletja, pogosto pa so bile spregledane,\" je opozorila direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko. Po njenih besedah se danes vedno bolj zavedamo, da gre za edinstveno invalidnost, ki zahteva \"celovit, individualiziran in medsektorski pristop\", pomembno vlogo pri ozaveščanju in opolnomočenju strokovne javnosti in odločevalcev pa imajo posamezniki, ki se soočajo z gluhoslepoto, in nevladne organizacije, je izpostavila. \"Gluhoslepota se tudi z njihovo pomočjo vedno bolj umešča v različne zakonske rešitve s področja izobraževanja, socialnega varstva in zdravstva,\" je dodala.
Gluhoslepi so zelo hetegerogena skupina, zato vsaka oseba z gluhoslepoto po oceni Marinko potrebuje individualen pristop. Pri tem po njenih besedah predstavljajo pomemben okvir zakoni o izenačevanju možnosti invalidov, o socialnem vključevanju invalidov in o osebni asistenci pa tudi novi člen ustave, ki posebej priznava pravico oseb z gluhoslepoto.
\"Delovanje in medsebojno sodelovanje invalidskih organizacij, državnih institucij ter političnih odločevalcev mora vedno temeljiti na spoštovanju človekovih pravic, pravic vseh. Le tako zmanjšujemo razkorak med tem, kaj družba nudi, in tem, kar posamezniki dejansko potrebujejo,\" je izpostavil generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Branko Gabrovec.
Današnji posvet po njegovi oceni predstavlja enega od korakov k bolj vključujoči in dostopni družbi, naša skupna odgovornost pa je, da z medsebojnim sodelovanjem in strokovnim pristopom oblikujemo sistemske rešitve, ki presegajo razlike med nami, ter učinkovito odgovarjajo tudi na specifične potrebe oseb z gluhoslepato. \"Bistveno je, da prisluhnemo dejanskim potrebam invalidov,\" je poudaril.
Če osebi z gluhoslepoto ne omogočimo, da prejema informacije na svoj način, izgubi stik z drugimi, posledično pa tudi sama s seboj, \"in tukaj je odgovornost družbe, države in vsakega izmed nas\", je opozorila generalna sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Simona Gerenčer.
\"Človek, ki je gluhoslep, ne vidi vašega obraza, ne sliši vaših besed, opozoril ali vašega klica, niti od kod, iz katere smeri, prihaja ta klic ali kaj se dogaja v prostoru,\" je dodala. Izpostavila je nujnost sodelovanja vseh s skupnostjo gluhoslepih, \"torej tistih, ki vsak dan živijo to stanje\".
Samostojni svetovalec zagovornika načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc je opozoril, da so pritožbe ljudi z invalidnostmi zaradi diskriminacije med najpogostejšimi očitki, ki jih prejemajo pri zagovorniku. Tako so v zvezi s tem v zadnjih letih izdali že blizu sto različnih priporočil za izboljšave zakonov in politik. Pozval je tudi k čimprejšnjemu sprejetju zakona o uporabi jezika gluhoslepih. \"Finančni razlogi za odlašanje pač niso utemeljeni,\" je med drugim poudaril Vernik Šetinc.
Zbrane je pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. (konec)vte/apo STA122 2025-05-22/13:55