Na poslovnem zajtrku AmCham o pripravljenosti Slovenije na novo globalno realnost Ljubljana
19.09.2025, 11:53
Na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham) so danes razpravljali o pripravljenosti Slovenije na novo globalno realnost. Izpostavljena je bila slovenska načelna drža v mednarodni politiki, poudarjena pa potreba po večji notranji enotnosti in krepitvi sodelovanja med državo in gospodarstvom pri iskanju novih priložnosti.***
Osrednja govornica na dogodku z naslovom Globalne igre. Kako dobro igra Slovenija? je bila zunanja ministrica Tanja Fajon. Po njenem prepričanju je Slovenija uspela v zadnjih letih okrepiti svojo verodostojnost v mednarodni politiki z načelno držo.
Smo mali, a zelo glasni in načelni, je dejala. Do vseh konfliktov po besedah ministrice pristopamo z enakimi vatli, v vse bolj transakcijskem svetu, v katerem argument moči prevladuje nad močjo argumenta, skušamo biti most med velesilami, zagovarjamo načela multilateralizma, mednarodnega prava in človekovih pravic, je naštela.
Zaveda se, da takšna zunanja politika za državo prinaša tudi tveganja, a po njenem prepričanju Slovenija nima alternative, kot da zagovarja in krepi večstransko sodelovanje ter v tem kontekstu išče tudi nova partnerstva in zavezništva.
Ob tem je izpostavila še pomen notranje krepitve Evrope, da bo ta lahko bolj odporna na globalna tveganja in da bo spet postala globalna sila, kot ji pritiče. Pomembno je tudi ohranjati dialog in graditi odnose z ZDA in Kitajsko.
\"Slovenija je kot malo telo z velikimi možgani,\" je ponazorila slovensko držo in dodala, da lahko izhajajoč iz te prispodobe z novimi partnerstvi po svetu tako politično kot gospodarsko veliko doseže.
\"Želel bi si, da bi leva in desna polovica možganov delovali bolj usklajeno,\" je ob tem pripomnil nekdanji premier in zunanji minister, zdaj pa dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar. Za globalni uspeh je po njegovem prepričanju bistveno, da smo močni in enotni doma.
Glede prihodnjega razvoja v Evropi pa je dejal, da se bo morala EU res okrepiti na vseh področjih ter postati bolj konkurenčna, a da pri tem ne sme izgubiti svojih osnovnih vrednot kulture miru in sodelovanja, vladavine prava in socialne pravičnosti.
Slovenska diplomacija mora iti z roko v roki z gospodarstvom in se širiti na nove trge, je medtem prepričan soustanovitelj in izvršni direktor biotehnološkega podjetja Labena Borut Čeh. Partner v svetovalni družbi Kearney Branko Žibret je pri tem ocenil, da je za Slovenijo v vse bolj nesimetričnih mednarodnih odnosih bistveno, da je še bolj povezana in vpeta v globalne tokove. Potrebujemo pragmatičnost in samozavest, je povedal.
Marko Grobelnik, raziskovalec umetne inteligence na Inštitutu Jožefa Stefana in digitalni ambasador Slovenije pri Evropski komisiji, je zatrdil, da je svet trenutno v tranziciji iz stare v novo normalnost, za katero se še ne ve, kakšna bo. Ob slabih stvareh se dogajajo tudi dobre, scenariji za naprej pa so svetli in črni, je dodal.
V panelni razpravi na dogodku je beseda tekla predvsem o izjemnem razvoju umetne inteligence. Med drugim so sogovorniki izpostavili, da bo ta tehnologija močno spremenila naša življenja in razmerja v svetu, pot od ideje do njene realizacije pa se bo zelo skrajšala. To prinaša priložnosti in nevarnosti, je menil Grobelnik.
Žibret je medtem pojasnil, da je treba umetno inteligenco razumeti drugače kot danes razumemo tehnologijo, saj da dualni odnos postaja trikotnik, umetna inteligenca pa človekov sodelavec. Cilj Slovenije bi moral po njegovem mnenju biti, da se državljani na tem področju vrhunsko izobrazimo.
Cerar je opozoril, da je treba ob umetni inteligenci ohranjati in razvijati tudi čustveno inteligenco in človeško dimenzijo. Želel bi si, da bi o naših usodah še vedno odločali ljudje. Tudi Žibret je prepričan, da bo ustvarjalnost še vedno bistvenega pomena za človekov razvoj. Kdor bo več znal, bo bolje upravljal z umetno inteligenco, je navedel.
Čeh pa verjame, da bo poleg umetne inteligence naslednja leta narekovala tudi biotehnologija, kjer imata, tako kot na področju farmacije in zdravstva, Evropa in znotraj nje Slovenija še vedno pomembno vlogo ter veliko znanja. Tudi zato si Slovenija prek pobude Biotech Hills npr. prizadeva vzpostaviti ekosistem za hiter razvoj biotehnološke panoge. (konec)jes/mrn STA077 2025-09-19/11:52