Potopis
Islandija, dežela vulkanov in ledu (5)
Na okrogli mizi o razvoju in mejnikih slovenske interne in urgentne medicine Ljubljana
05.03.2025, 17:40
Ob izidu četrte knjige iz serije Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem so v UKC Ljubljana na okrogli mizi spregovorili o razvoju in mejnikih slovenske interne in urgentne medicine. Med dosežki so izpostavili uvajanje novih zdravljenj v kardiologiji in začetek transplantacij ledvic na področju nefrologije.***
Peter Rakovec, ki je bil od leta 1990 do 2008 v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana predstojnik centra za bolezni srca in ožilja oziroma kliničnega oddelka za kardiologijo, se je spominjal dosežkov na področju kardiologije. Spomnil se je uvajanja zdravil, ki raztapljajo krvne strdke, pa tudi uvajanja žilnih opornic.
Na področju nefrologije so kot enega največjih dosežkov izpostavili transplantacije ledvic. Predstojnik kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana Miha Arnol je poudaril, da je področje transplantacij napredovalo zaradi naprednih kirurških tehnik, laparoskopske medicine, v zadnjem času pa na to področje vstopa tudi robotska kirurgija. \"V Sloveniji imamo enega največjih transplantacijskih centrov v svetu,\" je poudaril.
Nekdanji dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka UKC Ljubljana za revmatologijo Matija Tomšič je izpostavil dosežke oddelka, ki ga je vodil. Povedal je, da so z določenimi postopki prehitevali celo tuje strokovnjake.
\"Ob strahotnih čakalnih dobah, kar so novinarji ves čas poudarjali, smo imeli eno najkrajših časovnih obdobij od začetka bolezni revmatoidnega artritisa do postavitve diagnoze,\" je poudaril. V Sloveniji ta dobra znaša 12 tednov, v večini drugih evropskih držav pa 18 tednov in več, je poudaril.
Strokovni direktor interne klinike Zlatko Fras je ob izpostavljenih dosežkih dejal, da je prihodnost medicine v personalizirani preventivi. Preventivna kardiologija v Sloveniji ohranja vsaj toliko življenj, kot jih uspeta rešiti intervencijska kardiologija in kardiokirurgija skupaj, je pojasnil.
Razvoj urgentne medicine pa sta predstavila nekdanji dolgoletni vodja urgentne službe Zdravstvenega doma Kranj Mitja Mohor in vodja internistične prve pomoči UKC Ljubljana Hugon Možina. Mohor je med drugim dejal, da nujna medicinska pomoč v Sloveniji uradno obstaja od leta 1996, a sistem še danes ne deluje optimalno.
V pravilniku o nujni medicinski pomoči iz tistega leta je bila po njegovih besedah opredeljena tudi helikopterska nujna medicinska pomoč. Prvi helikopter je v ta namen z brniškega letališča poletel šele leta 2003, z mariborskega pa šele leta 2016, je opozoril.
Nesprejemljivo se mu zdi, da je razvoj sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji odvisen od posameznikov. Ker se država ni izkazala kot dober upravljavec sistema, bi po njegovih besedah za upravljanje potrebovali državno institucijo, ki bi bila neodvisna od vladajočih struktur.
Možina je dodal, da je pravilnik iz leta 1996 smiselno povezal prehospitalno nujno medicinsko pomoč, ki je na primarni ravni organizirana v zdravstvenih domovih, in hospitalno nujno medicinsko pomoč, ki je organizirana v urgentnih centrih bolnišnic in kliničnih centrov.
Spomnil je, da se je leta 2008 začela specializacija zdravnikov iz urgentne medicine. Specialistov urgentne medicine vse do danes primanjkuje, zato se v urgentne službe vključujejo tudi specialisti z drugih področij. Zdravniki drugih specialnosti so v urgentni dejavnosti UKC Ljubljana pomembni tudi, ker tam pomoč vsako leto poišče 170.000 bolnikov, je dodal.
Četrta knjiga iz serije Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem avtorice Zvonke Zupanič Slavec obravnava področja interne medicine in razvoja medicinske genetike, kardiologije, hipertenziologije, pnevmatologije in ftiziologije, gastroenterologije, endokrinologije, diabetologije, nefrologije in urgentne medicine ter nujne medicinske pomoči. (konec)da/mo STA194 2025-03-05/17:39
Peter Rakovec, ki je bil od leta 1990 do 2008 v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana predstojnik centra za bolezni srca in ožilja oziroma kliničnega oddelka za kardiologijo, se je spominjal dosežkov na področju kardiologije. Spomnil se je uvajanja zdravil, ki raztapljajo krvne strdke, pa tudi uvajanja žilnih opornic.
Na področju nefrologije so kot enega največjih dosežkov izpostavili transplantacije ledvic. Predstojnik kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana Miha Arnol je poudaril, da je področje transplantacij napredovalo zaradi naprednih kirurških tehnik, laparoskopske medicine, v zadnjem času pa na to področje vstopa tudi robotska kirurgija. \"V Sloveniji imamo enega največjih transplantacijskih centrov v svetu,\" je poudaril.
Nekdanji dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka UKC Ljubljana za revmatologijo Matija Tomšič je izpostavil dosežke oddelka, ki ga je vodil. Povedal je, da so z določenimi postopki prehitevali celo tuje strokovnjake.
\"Ob strahotnih čakalnih dobah, kar so novinarji ves čas poudarjali, smo imeli eno najkrajših časovnih obdobij od začetka bolezni revmatoidnega artritisa do postavitve diagnoze,\" je poudaril. V Sloveniji ta dobra znaša 12 tednov, v večini drugih evropskih držav pa 18 tednov in več, je poudaril.
Strokovni direktor interne klinike Zlatko Fras je ob izpostavljenih dosežkih dejal, da je prihodnost medicine v personalizirani preventivi. Preventivna kardiologija v Sloveniji ohranja vsaj toliko življenj, kot jih uspeta rešiti intervencijska kardiologija in kardiokirurgija skupaj, je pojasnil.
Razvoj urgentne medicine pa sta predstavila nekdanji dolgoletni vodja urgentne službe Zdravstvenega doma Kranj Mitja Mohor in vodja internistične prve pomoči UKC Ljubljana Hugon Možina. Mohor je med drugim dejal, da nujna medicinska pomoč v Sloveniji uradno obstaja od leta 1996, a sistem še danes ne deluje optimalno.
V pravilniku o nujni medicinski pomoči iz tistega leta je bila po njegovih besedah opredeljena tudi helikopterska nujna medicinska pomoč. Prvi helikopter je v ta namen z brniškega letališča poletel šele leta 2003, z mariborskega pa šele leta 2016, je opozoril.
Nesprejemljivo se mu zdi, da je razvoj sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji odvisen od posameznikov. Ker se država ni izkazala kot dober upravljavec sistema, bi po njegovih besedah za upravljanje potrebovali državno institucijo, ki bi bila neodvisna od vladajočih struktur.
Možina je dodal, da je pravilnik iz leta 1996 smiselno povezal prehospitalno nujno medicinsko pomoč, ki je na primarni ravni organizirana v zdravstvenih domovih, in hospitalno nujno medicinsko pomoč, ki je organizirana v urgentnih centrih bolnišnic in kliničnih centrov.
Spomnil je, da se je leta 2008 začela specializacija zdravnikov iz urgentne medicine. Specialistov urgentne medicine vse do danes primanjkuje, zato se v urgentne službe vključujejo tudi specialisti z drugih področij. Zdravniki drugih specialnosti so v urgentni dejavnosti UKC Ljubljana pomembni tudi, ker tam pomoč vsako leto poišče 170.000 bolnikov, je dodal.
Četrta knjiga iz serije Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem avtorice Zvonke Zupanič Slavec obravnava področja interne medicine in razvoja medicinske genetike, kardiologije, hipertenziologije, pnevmatologije in ftiziologije, gastroenterologije, endokrinologije, diabetologije, nefrologije in urgentne medicine ter nujne medicinske pomoči. (konec)da/mo STA194 2025-03-05/17:39