Akcija
S kolesom v službo
V sklopu 57. mednarodnega srečanja pisateljev in pisateljic je v četrtek na Vodnikovi domačiji Mladi PEN pripravil okroglo mizo z naslovom Pot do objave. Domači in tuji mladi avtorji so spregovorili o izzivih objave prvenca, razlikah med literarnimi sistemi v različnih državah, jezikovnih mejah in pridobivanju prepoznavnosti bralcev.***
Mladi PEN pokriva različne zvrsti umetnosti, od prevajalstva do pisanja poezije in proze mladih avtorjev. Njihov cilj je decentralizirati delovanje v literarnem prostoru, predvsem pa vključiti tudi zamejstvo, je za STA povedala predsednica sekcije Mladi PEN Selma Skenderović. Literaturo želijo narediti bolj dostopno mladim.
Po mnenju Skenderović je v zadnjem času mogoče občutiti preobrat glede razmerja do mladih avtorjev. \"Izdaja prvenca je trenutno težja za starejše avtorje in avtorice kot za mlade, tudi zato, ker smo mladi bolj prisotni na družbenih omrežjih in tako lažje pridobimo prepoznavnost,\" je povedala.
Na okrogli mizi so sodelovali Nina Kremžar, Tanja Špes, Gal Grobovšek, Marcel Baranja ter Ayi Renaud Dossavi-Alipoeh iz afriškega Toga.
Uvodoma so spregovorili o priložnostih za vstop mladih avtorjev v literarni prostor. Enotni so si bili glede sprejema tako dobre kot slabe kritike, udeležbe na čim več literarnih tekmovanjih in medsebojnega debatiranja o literarnem ustvarjanju. Kot je povedal Renaud Dossavi-Alipoeh, pa je vstop na trg za mlade težaven. Srečen si lahko že, če od urednikov ali založb sploh dobiš odgovor, je dejal. Izpostavil je tudi pomen učinkovite promocije knjig, pri kateri je po njegovem dopustno tudi narcisistično obnašanje.
Razpravljali so tudi o razlikah med literarnimi sistemi v različnih državah. Po mnenju domačih avtorjev je podpora slovenskim literatom precej centralizirana, potrebna je tudi pobuda s strani njih samih. Kot je povedala Kremžar, se je večina slovenskih avtorjev sprijaznila, da zgolj s pisanjem ne morejo preživeti. Grobovšek je izpostavil založbo Črna skrinjica, ki objavlja še ne uveljavljene slovenske mlade glasove.
Avtorji so v ospredje postavili tudi jezikovne izzive. Kot je povedal Renaud Dossavi-Alipoeh, piše v francoščini in je zaradi centralizacije angleškega in francoskega jezika izgubil stik s svojim maternim jezikom. Baranja, ki je tudi romskega porekla, sicer želi pisati v romskem jeziku, vendar ta, kot pojasnil, ni tako razvit kot slovenščina. Domači avtorji pa so izpostavili razlike med narečji in dialekti, ob čemer so si bile enotni, da je pomembno negovati slovenščino.
Ob koncu so spregovorili tudi o vplivu umetne inteligence na njihovo pisanje. Po mnenju Renauda Dossavija-Alipoeha bo uporaba umetne inteligence čez nekaj let pripeljala do eksistencialne krize, čez deset pa do bitke s človeškim dostojanstvom. (konec)nak/tv STA074 2025-04-11/10:38
Mladi PEN pokriva različne zvrsti umetnosti, od prevajalstva do pisanja poezije in proze mladih avtorjev. Njihov cilj je decentralizirati delovanje v literarnem prostoru, predvsem pa vključiti tudi zamejstvo, je za STA povedala predsednica sekcije Mladi PEN Selma Skenderović. Literaturo želijo narediti bolj dostopno mladim.
Po mnenju Skenderović je v zadnjem času mogoče občutiti preobrat glede razmerja do mladih avtorjev. \"Izdaja prvenca je trenutno težja za starejše avtorje in avtorice kot za mlade, tudi zato, ker smo mladi bolj prisotni na družbenih omrežjih in tako lažje pridobimo prepoznavnost,\" je povedala.
Na okrogli mizi so sodelovali Nina Kremžar, Tanja Špes, Gal Grobovšek, Marcel Baranja ter Ayi Renaud Dossavi-Alipoeh iz afriškega Toga.
Uvodoma so spregovorili o priložnostih za vstop mladih avtorjev v literarni prostor. Enotni so si bili glede sprejema tako dobre kot slabe kritike, udeležbe na čim več literarnih tekmovanjih in medsebojnega debatiranja o literarnem ustvarjanju. Kot je povedal Renaud Dossavi-Alipoeh, pa je vstop na trg za mlade težaven. Srečen si lahko že, če od urednikov ali založb sploh dobiš odgovor, je dejal. Izpostavil je tudi pomen učinkovite promocije knjig, pri kateri je po njegovem dopustno tudi narcisistično obnašanje.
Razpravljali so tudi o razlikah med literarnimi sistemi v različnih državah. Po mnenju domačih avtorjev je podpora slovenskim literatom precej centralizirana, potrebna je tudi pobuda s strani njih samih. Kot je povedala Kremžar, se je večina slovenskih avtorjev sprijaznila, da zgolj s pisanjem ne morejo preživeti. Grobovšek je izpostavil založbo Črna skrinjica, ki objavlja še ne uveljavljene slovenske mlade glasove.
Avtorji so v ospredje postavili tudi jezikovne izzive. Kot je povedal Renaud Dossavi-Alipoeh, piše v francoščini in je zaradi centralizacije angleškega in francoskega jezika izgubil stik s svojim maternim jezikom. Baranja, ki je tudi romskega porekla, sicer želi pisati v romskem jeziku, vendar ta, kot pojasnil, ni tako razvit kot slovenščina. Domači avtorji pa so izpostavili razlike med narečji in dialekti, ob čemer so si bile enotni, da je pomembno negovati slovenščino.
Ob koncu so spregovorili tudi o vplivu umetne inteligence na njihovo pisanje. Po mnenju Renauda Dossavija-Alipoeha bo uporaba umetne inteligence čez nekaj let pripeljala do eksistencialne krize, čez deset pa do bitke s človeškim dostojanstvom. (konec)nak/tv STA074 2025-04-11/10:38