Komentar
Vsak lahko reši življenje
Na logistični konferenci na Brdu o izzivih tovornega in potniškega prometa Brdo pri Kranju
09.10.2024, 14:04
Časnik Finance je v sodelovanju z Advantage Austria Ljubljana danes na Brdu pri Kranju pripravil tradicionalno konferenco Premikamo Slovenijo - Logistiki na križpotju konfliktov, pričakovanj nove infrastrukture in ESG. Na njej so strokovnjaki s področja logistike podajali odgovore, kako med izzivi postati še bolj učinkovit.***
Uvodni del konference je bil namenjen priložnostim za regionalne logistične igralce in pastem, ki prežijo nanje. Kot je pojasnil projektni vodja pri Go Asset Development, ki se ukvarja z razvojem logističnih nepremičnin, Matej Brezinščak, ima Slovenija z okolico res odlično lokacijo in tri pristanišča, ki predstavljajo velik potencial.
Opažajo pa v podjetju, da v Sloveniji primanjkuje modernih logističnih objektov, zato so tudi sami vstopili na slovenski trg. Pri investicijah se soočajo s pomanjkanjem zemljišč in z dolgotrajnimi, kompleksnimi ter nekonsistentnimi postopki pri pridobivanju dovoljenj. Težave so tudi pomanjkanje delovne sile in infrastrukturna ozka grla.
Infrastrukturo kot največji izziv logistike v Sloveniji vidi direktor avstrijskega podjetja Gebrüder Weiss Srbko Sofrić, ki je opozoril na še eno težavo logistov. \"Evropska politika zelo pritiska na nas, da moramo biti ekološko osveščeni, po drugi strani pa nas ubija s papirološkimi vojnami na mejah,\" je dejal.
Potrebo po dodatni krepitvi infrastrukture je izpostavil tudi Erich Cossutta iz podjetja Dragon Maritime. \"Da bi se odzvali na zahteve, mora biti infrastruktura zelena, digitalna in zanesljiva,\" je poudaril. Glede pristanišč v regiji pa je prepričan, da lahko več kot z medsebojnim tekmovanjem naredijo s sodelovanjem in prevzemom dela tovora, ki zdaj potuje preko pristanišč na severu Evrope.
Vodja trženja v Luki Koper Borut Šemrl je zagotovil, da ni njihova praksa, da bi načrtno jemali posel sosednjim pristaniščem. Promet pristanišč na severu Evrope pa je po njegovem mnenju nedvomno tako velik, da bi ga lahko kaj prepeljali na jug. Ta premik se sicer, kot je povedal, dogaja že več kot desetletje, saj jug za blago iz Sredozemlja, Bližnjega vzhoda, Indije, jugovzhodne Azije, daljnega vzhoda in Oceanije nudi najkrajšo in najhitrejšo transportno pot. Manj je izpustov in tranzitnih stroškov, je pa zaradi politike ladjarjev lahko voznina za tovor preko severnih pristanišč vseeno nižja.
Kot glavne omejitve pristanišč severnega Jadrana Šemrl vidi premajhno zmogljivost infrastrukture. Vesel je, da se v Sloveniji zdaj vlaga v železniško infrastrukturo, četudi morda nekoliko pozno. Potrebna pa bi bila tudi vlaganja v avtoceste, je ocenil. Ko gre za povečanje kapacitet Luke Koper, pa je povedal, da je ta pred ambicioznim petletnim investicijskim ciklom.
Današnja konferenca je poleg vprašanj tovornega odprla tudi vprašanja potniškega prometa. Kot je dejal generalni direktor direktorata za prometno politiko na ministrstvu za infrastrukturo Darko Trajanov, je javni potniški promet v Sloveniji v zadnjih 30 letih močno opešal. Samo od leta 2000 do 2010 se je njegov obseg razpolovil, kar je ravno nasprotno temu, kar se si želijo, to je čim več ljudi spraviti na javni prevoz, s čimer bi se zmanjšala tudi preobremenjenost cest.
Direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa Miran Sečki največje težave slovenskega potniškega prometa vidi v časovni komponenti in zanesljivosti, zato se zdaj ukvarjajo z voznimi redi in njihovo usklajenostjo. Po prvih težavah, ki so jih prinesle 1. julija uvedene spremembe, Sečki danes zagotavlja, da so stvari pod nadzorom.
Vodja projekta gradnje nove avtobusne postaje Ljubljana pri Slovenskih železnicah Ivan Gosarič pa je predstavil stanje na omenjenem projektu. \"Projekt se že izvaja, kar je vidno na terenu,\" je dejal. Glede začetka gradnje same postaje pa je pojasnil, da v začetku prihodnjega leta pričakujejo gradbeno dovoljenje za severni terminal. \"Z izkopom gradbene jame bi lahko začeli aprila ali maja prihodnje leto,\" je napovedal Gosarič, ki zaključek del pričakuje konec leta 2027. Zatem bo sledila še ureditev južnega terminala ob sedanji železniški postaji, ki naj bi bila končana leta 2029. (konec)tzu/jes STA106 2024-10-09/14:03
Uvodni del konference je bil namenjen priložnostim za regionalne logistične igralce in pastem, ki prežijo nanje. Kot je pojasnil projektni vodja pri Go Asset Development, ki se ukvarja z razvojem logističnih nepremičnin, Matej Brezinščak, ima Slovenija z okolico res odlično lokacijo in tri pristanišča, ki predstavljajo velik potencial.
Opažajo pa v podjetju, da v Sloveniji primanjkuje modernih logističnih objektov, zato so tudi sami vstopili na slovenski trg. Pri investicijah se soočajo s pomanjkanjem zemljišč in z dolgotrajnimi, kompleksnimi ter nekonsistentnimi postopki pri pridobivanju dovoljenj. Težave so tudi pomanjkanje delovne sile in infrastrukturna ozka grla.
Infrastrukturo kot največji izziv logistike v Sloveniji vidi direktor avstrijskega podjetja Gebrüder Weiss Srbko Sofrić, ki je opozoril na še eno težavo logistov. \"Evropska politika zelo pritiska na nas, da moramo biti ekološko osveščeni, po drugi strani pa nas ubija s papirološkimi vojnami na mejah,\" je dejal.
Potrebo po dodatni krepitvi infrastrukture je izpostavil tudi Erich Cossutta iz podjetja Dragon Maritime. \"Da bi se odzvali na zahteve, mora biti infrastruktura zelena, digitalna in zanesljiva,\" je poudaril. Glede pristanišč v regiji pa je prepričan, da lahko več kot z medsebojnim tekmovanjem naredijo s sodelovanjem in prevzemom dela tovora, ki zdaj potuje preko pristanišč na severu Evrope.
Vodja trženja v Luki Koper Borut Šemrl je zagotovil, da ni njihova praksa, da bi načrtno jemali posel sosednjim pristaniščem. Promet pristanišč na severu Evrope pa je po njegovem mnenju nedvomno tako velik, da bi ga lahko kaj prepeljali na jug. Ta premik se sicer, kot je povedal, dogaja že več kot desetletje, saj jug za blago iz Sredozemlja, Bližnjega vzhoda, Indije, jugovzhodne Azije, daljnega vzhoda in Oceanije nudi najkrajšo in najhitrejšo transportno pot. Manj je izpustov in tranzitnih stroškov, je pa zaradi politike ladjarjev lahko voznina za tovor preko severnih pristanišč vseeno nižja.
Kot glavne omejitve pristanišč severnega Jadrana Šemrl vidi premajhno zmogljivost infrastrukture. Vesel je, da se v Sloveniji zdaj vlaga v železniško infrastrukturo, četudi morda nekoliko pozno. Potrebna pa bi bila tudi vlaganja v avtoceste, je ocenil. Ko gre za povečanje kapacitet Luke Koper, pa je povedal, da je ta pred ambicioznim petletnim investicijskim ciklom.
Današnja konferenca je poleg vprašanj tovornega odprla tudi vprašanja potniškega prometa. Kot je dejal generalni direktor direktorata za prometno politiko na ministrstvu za infrastrukturo Darko Trajanov, je javni potniški promet v Sloveniji v zadnjih 30 letih močno opešal. Samo od leta 2000 do 2010 se je njegov obseg razpolovil, kar je ravno nasprotno temu, kar se si želijo, to je čim več ljudi spraviti na javni prevoz, s čimer bi se zmanjšala tudi preobremenjenost cest.
Direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa Miran Sečki največje težave slovenskega potniškega prometa vidi v časovni komponenti in zanesljivosti, zato se zdaj ukvarjajo z voznimi redi in njihovo usklajenostjo. Po prvih težavah, ki so jih prinesle 1. julija uvedene spremembe, Sečki danes zagotavlja, da so stvari pod nadzorom.
Vodja projekta gradnje nove avtobusne postaje Ljubljana pri Slovenskih železnicah Ivan Gosarič pa je predstavil stanje na omenjenem projektu. \"Projekt se že izvaja, kar je vidno na terenu,\" je dejal. Glede začetka gradnje same postaje pa je pojasnil, da v začetku prihodnjega leta pričakujejo gradbeno dovoljenje za severni terminal. \"Z izkopom gradbene jame bi lahko začeli aprila ali maja prihodnje leto,\" je napovedal Gosarič, ki zaključek del pričakuje konec leta 2027. Zatem bo sledila še ureditev južnega terminala ob sedanji železniški postaji, ki naj bi bila končana leta 2029. (konec)tzu/jes STA106 2024-10-09/14:03