Spletna prevara
V obrazec vnesla občutljive bančne podatke
Pri Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) so na Krakovskem nasipu pripravili razstavo Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija. Razstava zajema izbor iz zbirke preko 500 razglednic enega najbolj prepoznavnih slovenskih slikarjev. Razglednice z zgodovinskimi in znanimi božično-novoletnimi motivi, ki so jih pridobili leta 2023, so povečane.***
Razstava, katere avtorji so Miha Špiček, Blaž Verbič in Bojana Rogelj Škafar, prinaša vpogled v ustvarjalni svet Gasparija (1883-1980), ki je 20 let kot risar in restavrator deloval v SEM in bil v stalnem stiku z etnografsko tematiko, ki je zaznamovala tako njegov slikarski opus kot tudi razglednice. Gre za zbirko razglednic zbiralca Marjana Marinška, ki velja za eno najpopolnejših in najobsežnejših.
Kot so zapisali pri muzeju, so med razstavljenimi deli najstarejša znana razglednica iz leta 1903, serija Vojska v slikah ter deklaracijske in plebiscitne razglednice, ki so služile kot propagandno orodje v podporo Majniški deklaraciji in priključitvi avstrijske Koroške Jugoslaviji. Predstavljajo tudi Gasparijeve najbolj znane božično-novoletne in velikonočne motive, prizore iz življenjskega kroga, kot sta krst in poroka, tipizirane in idealizirane prizore iz vsakdanjega življenja ter podobe slovenskih Marij.
Posebno pozornost so namenili tudi stereotipiziranim \"narodnim nošam\" oziroma pripadnostnim kostumom, ki so ključna sestavina njegove motivike, so zapisali pri SEM.
Gaspari se je rodil v Selščku pri Cerknici. Obiskoval je grafično šolo in umetnostno akademijo na Dunaju. Na Dunaju je bil med ustanovitelji umetniškega kluba Vesna. Izpopolnjeval se je v Münchnu, nato se je vrnil domov ter med letoma 1908 in 1911 odprl atelje pri Niku Sadnikarju v Kamniku. Sadnikar je bil vseskozi, tudi v času študija, Gasparijev pomemben mecen. Do leta 1928 je na ljubljanskih srednjih šolah poučeval risanje, nato pa postal restavrator v Etnografskem muzeju v Ljubljani.
Zbiratelj Marinšek (1941-2011) je prvo razstavo pripravil leta 1986, sledilo ji je preko 50 razstav v Sloveniji in med izseljenci po vsem svetu. S pisateljem Ivanom Sivcem sta leta 2007 izbor objavila v knjigi Slovenska pravljica Maksima Gasparija.
Razstava na Krakovskem nasipu bo na ogled do konca julija. Pri SEM vabijo tudi na ogled velike razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda ter razstave Razglednice Maksima Gasparija v muzeju. (konec)nak/tv STA039 2025-06-30/09:08
Razstava, katere avtorji so Miha Špiček, Blaž Verbič in Bojana Rogelj Škafar, prinaša vpogled v ustvarjalni svet Gasparija (1883-1980), ki je 20 let kot risar in restavrator deloval v SEM in bil v stalnem stiku z etnografsko tematiko, ki je zaznamovala tako njegov slikarski opus kot tudi razglednice. Gre za zbirko razglednic zbiralca Marjana Marinška, ki velja za eno najpopolnejših in najobsežnejših.
Kot so zapisali pri muzeju, so med razstavljenimi deli najstarejša znana razglednica iz leta 1903, serija Vojska v slikah ter deklaracijske in plebiscitne razglednice, ki so služile kot propagandno orodje v podporo Majniški deklaraciji in priključitvi avstrijske Koroške Jugoslaviji. Predstavljajo tudi Gasparijeve najbolj znane božično-novoletne in velikonočne motive, prizore iz življenjskega kroga, kot sta krst in poroka, tipizirane in idealizirane prizore iz vsakdanjega življenja ter podobe slovenskih Marij.
Posebno pozornost so namenili tudi stereotipiziranim \"narodnim nošam\" oziroma pripadnostnim kostumom, ki so ključna sestavina njegove motivike, so zapisali pri SEM.
Gaspari se je rodil v Selščku pri Cerknici. Obiskoval je grafično šolo in umetnostno akademijo na Dunaju. Na Dunaju je bil med ustanovitelji umetniškega kluba Vesna. Izpopolnjeval se je v Münchnu, nato se je vrnil domov ter med letoma 1908 in 1911 odprl atelje pri Niku Sadnikarju v Kamniku. Sadnikar je bil vseskozi, tudi v času študija, Gasparijev pomemben mecen. Do leta 1928 je na ljubljanskih srednjih šolah poučeval risanje, nato pa postal restavrator v Etnografskem muzeju v Ljubljani.
Zbiratelj Marinšek (1941-2011) je prvo razstavo pripravil leta 1986, sledilo ji je preko 50 razstav v Sloveniji in med izseljenci po vsem svetu. S pisateljem Ivanom Sivcem sta leta 2007 izbor objavila v knjigi Slovenska pravljica Maksima Gasparija.
Razstava na Krakovskem nasipu bo na ogled do konca julija. Pri SEM vabijo tudi na ogled velike razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda ter razstave Razglednice Maksima Gasparija v muzeju. (konec)nak/tv STA039 2025-06-30/09:08