Slovenci v zamejstvu
Hvala, prijatelj Nužej Tolmaier
Založba Beletrina je knjižne police obogatila z romanom Bližina na recept izpod peresa Helene Šuklje, založba Miš pa z zbirko intimne poezije avtorja Mihe Pintariča z naslovom Demoni so padli. Pri založbi Krtina je izšel prevod dela Mrk uma nemškega filozofa in sociologa Maxa Horkheimerja, ki piše o analizi instrumentalizacije mišljenja.***
BLIŽINA NA RECEPT - VPRAŠANJE POSAMEZNIKOVE BLIŽINE
Že naslov Bližina na recept sproža vrsto miselnih povezav in se sprašuje, ali gre za paradoks, ironijo, nadzorovano odmerjanje ali redko dobrino, ki umanjka in je na recept celo pričakovana, so zapisali pri založbi. Nobena asociacija ni neustrezna. \"Če je nekaj \'na recept\', najprej pomislimo na svet medicine in farmacije, kar je v marsikaterem pogledu upravičeno, saj slednjega avtorica pozna in ga v delu knjige tudi izzivalno prikaže. S tem vzpostavi polemičen odnos in kritiko sodobnega časa, ki seže naprej, v sfero umetnosti, kjer sooči različne zgodbene situacije in like - arhitekte, slikarje, glasbenike in pisatelje,\" še piše v opisu knjige.
V knjigi je mogoče uzreti medsebojne napetosti, etične dileme in vprašanja posameznikove odgovornosti, svobode, ambicije in strahu, pa tudi temeljno človeško hrepenenje po bližini, ki je pogosto ni mogoče uresničiti v realnosti, ampak lahko sublimira le v umetniški izraz, v nekaj univerzalnega.
Helena Šuklje (1970) je po izobrazbi magistra farmacije in dela na področju razvoja zdravil. S kratkimi zgodbami in novelami je sodelovala s tiskanimi in spletnimi literarnimi revijami, kot so Sodobnost, Literatura in AirBeletrina, pa tudi na Radiu Ars v oddajah Literarni nokturno in Izbrana proza.
DEMONI SO PADLI - MINLJIVOST VSAKEGA OD NAS
Intimna poezija Demoni so padli je razdeljena v 10 tematskih sklopov, ki se posvečajo minulemu, naravi, tesnobi ob bolezni in staranju, ljubezni, jeziku in besedi, našemu vsakdanu, predvsem pa tudi minljivosti vsakega izmed nas, so delo opisali pri založbi Miš.
Knjiga obsega obsega okoli 70 pesmi v različnih oblikah. Med njimi so Pasha, Nespečna impresija, E-dentičnost ali e-dentiteta?, Jesen iz globočin, Nič nimava in Jutranje sonce. Po besedah avtorja spremnega besedila Petra Svetine \"v enem hipu deluje veselo, prešerno, na trenutke obešenjaško, v drugem pa že pobito in stisnjeno vase\".
Miha Pintarič (1963) je pesnik, prevajalec in esejist. Leta 1993 je doktoriral iz francoske srednjeveške in renesančne književnosti. Je avtor knjig znanstvene, strokovne in literarne narave, med njimi so Liber, Drevesa boli, ko izgubljajo liste ter Bojevniki in trubadurji. Za svojo zbirko esejev Dvojni presledek je leta 2016 prejel Rožančevo nagrado za najboljšo izvirno esejistično knjigo.
MRK UMA - POSAMEZNIKOV UM
Osrednja tema dela je analiza instrumentalizacije mišljenja kot posledica nenehne težnje človeka po gospostvu nad naravo. Ta instrumentalizacija se kaže kot konformistično sprijaznjenje z obstoječim in odpoved vsakršnemu preseganju danega. Horkheimer v prvem poglavju piše, da je um prešel iz svoje objektivne faze v subjektivno, nato pa dokazuje, da subjektivizacija uma ne povzdigne subjekta, temveč ga potopi v avtomatizirane in sistemske načine delovanja ter trende množične kulture.
Horkheimer ne predlaga preproste vrnitve k objektivnemu umu, temveč trdi, da bi morali razviti način razmišljanja, ki bi objektivne pojme, kot sta resnica in pravičnost, ohranil na novem nivoju. Začeti bi morali govoriti jezik, ki poimenuje stvari s pravimi imeni, kar pomeni, da bi morali trpeči naravi in trpečim ljudem omogočiti izraziti to trpljenje, namesto da ga zakrivamo z različnimi pojmovnimi konstrukti, so zapisali pri Krtini. Delo je prevedel Andrej Adam.
Max Horkheimer (1895-1973) je bil nemški filozof in sociolog, znan po svojih delih o kritičnih teorijah kot član Frankfurtske šole za družboslovno raziskovanje. Je soavtor dela Dialektika razsvetljenstva, ki sta ga napisala s filozofom Theodorjem W. Adornom, med drugim podpisuje še knjige Eclipse of reason, Critique of instrumental reason in Between philosophy and social science: Selected early writings. (konec)nak/kb STA024 2025-09-06/08:00
BLIŽINA NA RECEPT - VPRAŠANJE POSAMEZNIKOVE BLIŽINE
Že naslov Bližina na recept sproža vrsto miselnih povezav in se sprašuje, ali gre za paradoks, ironijo, nadzorovano odmerjanje ali redko dobrino, ki umanjka in je na recept celo pričakovana, so zapisali pri založbi. Nobena asociacija ni neustrezna. \"Če je nekaj \'na recept\', najprej pomislimo na svet medicine in farmacije, kar je v marsikaterem pogledu upravičeno, saj slednjega avtorica pozna in ga v delu knjige tudi izzivalno prikaže. S tem vzpostavi polemičen odnos in kritiko sodobnega časa, ki seže naprej, v sfero umetnosti, kjer sooči različne zgodbene situacije in like - arhitekte, slikarje, glasbenike in pisatelje,\" še piše v opisu knjige.
V knjigi je mogoče uzreti medsebojne napetosti, etične dileme in vprašanja posameznikove odgovornosti, svobode, ambicije in strahu, pa tudi temeljno človeško hrepenenje po bližini, ki je pogosto ni mogoče uresničiti v realnosti, ampak lahko sublimira le v umetniški izraz, v nekaj univerzalnega.
Helena Šuklje (1970) je po izobrazbi magistra farmacije in dela na področju razvoja zdravil. S kratkimi zgodbami in novelami je sodelovala s tiskanimi in spletnimi literarnimi revijami, kot so Sodobnost, Literatura in AirBeletrina, pa tudi na Radiu Ars v oddajah Literarni nokturno in Izbrana proza.
DEMONI SO PADLI - MINLJIVOST VSAKEGA OD NAS
Intimna poezija Demoni so padli je razdeljena v 10 tematskih sklopov, ki se posvečajo minulemu, naravi, tesnobi ob bolezni in staranju, ljubezni, jeziku in besedi, našemu vsakdanu, predvsem pa tudi minljivosti vsakega izmed nas, so delo opisali pri založbi Miš.
Knjiga obsega obsega okoli 70 pesmi v različnih oblikah. Med njimi so Pasha, Nespečna impresija, E-dentičnost ali e-dentiteta?, Jesen iz globočin, Nič nimava in Jutranje sonce. Po besedah avtorja spremnega besedila Petra Svetine \"v enem hipu deluje veselo, prešerno, na trenutke obešenjaško, v drugem pa že pobito in stisnjeno vase\".
Miha Pintarič (1963) je pesnik, prevajalec in esejist. Leta 1993 je doktoriral iz francoske srednjeveške in renesančne književnosti. Je avtor knjig znanstvene, strokovne in literarne narave, med njimi so Liber, Drevesa boli, ko izgubljajo liste ter Bojevniki in trubadurji. Za svojo zbirko esejev Dvojni presledek je leta 2016 prejel Rožančevo nagrado za najboljšo izvirno esejistično knjigo.
MRK UMA - POSAMEZNIKOV UM
Osrednja tema dela je analiza instrumentalizacije mišljenja kot posledica nenehne težnje človeka po gospostvu nad naravo. Ta instrumentalizacija se kaže kot konformistično sprijaznjenje z obstoječim in odpoved vsakršnemu preseganju danega. Horkheimer v prvem poglavju piše, da je um prešel iz svoje objektivne faze v subjektivno, nato pa dokazuje, da subjektivizacija uma ne povzdigne subjekta, temveč ga potopi v avtomatizirane in sistemske načine delovanja ter trende množične kulture.
Horkheimer ne predlaga preproste vrnitve k objektivnemu umu, temveč trdi, da bi morali razviti način razmišljanja, ki bi objektivne pojme, kot sta resnica in pravičnost, ohranil na novem nivoju. Začeti bi morali govoriti jezik, ki poimenuje stvari s pravimi imeni, kar pomeni, da bi morali trpeči naravi in trpečim ljudem omogočiti izraziti to trpljenje, namesto da ga zakrivamo z različnimi pojmovnimi konstrukti, so zapisali pri Krtini. Delo je prevedel Andrej Adam.
Max Horkheimer (1895-1973) je bil nemški filozof in sociolog, znan po svojih delih o kritičnih teorijah kot član Frankfurtske šole za družboslovno raziskovanje. Je soavtor dela Dialektika razsvetljenstva, ki sta ga napisala s filozofom Theodorjem W. Adornom, med drugim podpisuje še knjige Eclipse of reason, Critique of instrumental reason in Between philosophy and social science: Selected early writings. (konec)nak/kb STA024 2025-09-06/08:00