Pomladno vzdušje
Najlepša vrtnica in slamniki
Pri založbi Krtina so knjižne police obogatili s knjigo Vednost o nevednosti avtorja Zdenka Kodelja, pri založbi Miš pa s knjigo Vse se je začelo v Afriki, v kateri sinolog Mitja Saje opisuje svoja popotovanja po svetu. Založba Sanje je izdala prevod zbirke esejev Ledeni vihar Američana Davida Brooksa, ki opisuje doživetja v Sloveniji.***
VEDNOST O NEVEDNOSTI - POSLEDICE EPIDEMIJE ZA ŠOLSTVO
Šolstvo se je v času pandemije covida-19 znašlo v drugačnem položaju predvsem zaradi zapiranja šol in, kjer je bilo mogoče, uvajanja nadomestnega izobraževanja na daljavo. Pandemija je razkrila dotlej manj vidne neenakosti v družbi, obenem pa so ukrepi to neenakost in z njo povečano družbeno nepravičnost na globalni in lokalni ravni povečali, so zapisali pri založbi.
Knjiga je nastala kot poskus sprotne refleksije dogajanja, pri čemer je več pozornosti namenjeno dogajanju v prvih dveh letih pandemije. Dogajanje v šolstvu je kritično obravnavano v širšem kontekstu, ki vključuje odnos med politiko in medicinsko ter pedagoško stroko, etične dileme in vprašanja moralne ter pravne odgovornosti tistih, ki so predlagali ali sprejemali ukrepe.
Kodelja (1952) je bil do lanske upokojitve raziskovalec in vodja Centra za filozofijo vzgoje na Pedagoškem inštitutu. V okviru domačih in mednarodnih projektov se raziskovalno ukvarja predvsem z vprašanji filozofije vzgoje. Pri Krtini so izdali še njegovi knjigi Objekt vzgoje in O pravičnosti v izobraževanju.
VSE SE JE ZAČELO V AFRIKI - SVETOVNA POPOTOVANJA
Avtor knjige opisuje svoje spomine od otroštva do začetka 80. letih minulega stoletja, ko ga je popotniški duh vodil po vsem svetu, najprej po Evropi, nato pa po Severni Ameriki, Aziji in Afriki. V knjigi avtor pronicljivo zapiše marsikaj tako o polpretekli zgodovini kot današnjem stanju sveta.
Slovenski sinolog Saje (1947) je diplomiral na ljubljanski Ekonomski fakulteti ter iz geografije in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot eden prvih tujih študentov se je najprej v Pekingu učil jezika, potem pa na Univerzi v Nanjingu leta 1978 magistriral iz kitajske zgodovine. Po vrnitvi v Slovenijo je delal kot lektor kitajskega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1994 tudi doktoriral. Leto kasneje je bil eden od ustanoviteljev oddelka za azijske in afriške študije.
Objavil je več strokovnih del s področja kitajske zgodovine, med njimi je monografija Zgodovina Kitajske, ki zajema celosten pregled celotne zgodovine od začetkov do sodobne Kitajske.
LEDENI VIHAR - IZKUŠNJA SLOVENIJE
Ledeni vihar obsega 16 esejev o različnih vidikih Brooksove avtentične slovenske izkušnje, med drugim omenja obiranje oljk, Škocjanske jame, istrske lastovke in veliki ledeni vihar z žledom leta 2014, so zapisali pri založbi. Knjiga je zasnovana kot poklon slovensko-avstralskemu pesniku in bibliotekarju Bertu Pribacu in se osredotoča na njuno 45-letno prijateljstvo - 25 let v Avstraliji, 20 let v Sloveniji - ter skupne prelomne prevode Srečka Kosovela. Knjigo je prevedla Polona Glavan.
Ameriški pisatelj Brooks (1961) je za svoja literarna dela prejel številne nagrade, prevedena pa so bila v več jezikov, od nemščine in arabščine do kitajščine in švedščine. V slovenščino sta prevedena še njegova romana Pogovor in Na drugi strani sveta ter esej Pravice nečloveških živali. (konec)nak/tv STA028 2025-06-14/08:00
VEDNOST O NEVEDNOSTI - POSLEDICE EPIDEMIJE ZA ŠOLSTVO
Šolstvo se je v času pandemije covida-19 znašlo v drugačnem položaju predvsem zaradi zapiranja šol in, kjer je bilo mogoče, uvajanja nadomestnega izobraževanja na daljavo. Pandemija je razkrila dotlej manj vidne neenakosti v družbi, obenem pa so ukrepi to neenakost in z njo povečano družbeno nepravičnost na globalni in lokalni ravni povečali, so zapisali pri založbi.
Knjiga je nastala kot poskus sprotne refleksije dogajanja, pri čemer je več pozornosti namenjeno dogajanju v prvih dveh letih pandemije. Dogajanje v šolstvu je kritično obravnavano v širšem kontekstu, ki vključuje odnos med politiko in medicinsko ter pedagoško stroko, etične dileme in vprašanja moralne ter pravne odgovornosti tistih, ki so predlagali ali sprejemali ukrepe.
Kodelja (1952) je bil do lanske upokojitve raziskovalec in vodja Centra za filozofijo vzgoje na Pedagoškem inštitutu. V okviru domačih in mednarodnih projektov se raziskovalno ukvarja predvsem z vprašanji filozofije vzgoje. Pri Krtini so izdali še njegovi knjigi Objekt vzgoje in O pravičnosti v izobraževanju.
VSE SE JE ZAČELO V AFRIKI - SVETOVNA POPOTOVANJA
Avtor knjige opisuje svoje spomine od otroštva do začetka 80. letih minulega stoletja, ko ga je popotniški duh vodil po vsem svetu, najprej po Evropi, nato pa po Severni Ameriki, Aziji in Afriki. V knjigi avtor pronicljivo zapiše marsikaj tako o polpretekli zgodovini kot današnjem stanju sveta.
Slovenski sinolog Saje (1947) je diplomiral na ljubljanski Ekonomski fakulteti ter iz geografije in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot eden prvih tujih študentov se je najprej v Pekingu učil jezika, potem pa na Univerzi v Nanjingu leta 1978 magistriral iz kitajske zgodovine. Po vrnitvi v Slovenijo je delal kot lektor kitajskega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1994 tudi doktoriral. Leto kasneje je bil eden od ustanoviteljev oddelka za azijske in afriške študije.
Objavil je več strokovnih del s področja kitajske zgodovine, med njimi je monografija Zgodovina Kitajske, ki zajema celosten pregled celotne zgodovine od začetkov do sodobne Kitajske.
LEDENI VIHAR - IZKUŠNJA SLOVENIJE
Ledeni vihar obsega 16 esejev o različnih vidikih Brooksove avtentične slovenske izkušnje, med drugim omenja obiranje oljk, Škocjanske jame, istrske lastovke in veliki ledeni vihar z žledom leta 2014, so zapisali pri založbi. Knjiga je zasnovana kot poklon slovensko-avstralskemu pesniku in bibliotekarju Bertu Pribacu in se osredotoča na njuno 45-letno prijateljstvo - 25 let v Avstraliji, 20 let v Sloveniji - ter skupne prelomne prevode Srečka Kosovela. Knjigo je prevedla Polona Glavan.
Ameriški pisatelj Brooks (1961) je za svoja literarna dela prejel številne nagrade, prevedena pa so bila v več jezikov, od nemščine in arabščine do kitajščine in švedščine. V slovenščino sta prevedena še njegova romana Pogovor in Na drugi strani sveta ter esej Pravice nečloveških živali. (konec)nak/tv STA028 2025-06-14/08:00