Maturantska četvorka
V Kranju tudi maturantski sprevod
Založba Krtina je svojo ponudbo obogatila s prevodom knjige Sfere pravičnosti ameriškega političnega teoretika Michaela Walzerja, založba Miš pa s tretjim delom detektivske serije Lockwood and Co.: Votli fant angleškega pisatelja Jonathana Strouda. Založba Beletrina je izdala prevod Moj dan v drugi deželi avstrijskega avtorja Petra Handka.***
SFERE PRAVIČNOSTI - ZAGOVOR PLURALIZMA IN ENAKOSTI
Walzer v knjigi razvije teorijo kompleksne enakosti, ki skuša razrešiti napetost med zagotavljanjem enakosti in spoštovanjem raznolikosti posameznikov. Kot ključen prispevek teorije distributivne pravičnosti predstavlja pluralističen pristop in s tem povezano idejo sferične pravičnosti. Ta postavlja omejitve vpliva neenakosti in prednosti posameznikov v eni družbeni sferi na drugo družbeno sfero, kot je vpliv posameznikovega socialno-ekonomskega položaja na izobraževanje, zaposlovanje ali zdravstveno varstvo, so zapisali pri založbi. Obenem je njegova teorija posredna kritika teorije pravičnosti kot poštenosti ameriškega filozofa Johna Rawlsa. Knjigo je prevedel Mitja Sardoč.
Walzer (1935) velja za enega od vodilnih ameriških političnih filozofov in javnih intelektualcev. Je avtor in urednik več knjig, med njimi Just and Unjust Wars, Spheres of Justice, On Toleration, Thick and Thin: Moral Argument at Home and Abroad, Politics and Passion: Toward a More Egalitarian Liberalism in A Foreign Policy for the Left. Piše predvsem o moralni in politični filozofiji.
VOTLI FANT - EPIDEMIJA ZLIH DUHOV
Pričujoča knjiga je tretja knjiga v seriji, ki so jo mednarodni kritiki opisali kot briljantno zmes detektivskega romana in strašljive zgodbe. Spremlja jo epidemija duhov umrlih, ki se pojavljajo ponoči, njihov dotik je smrtonosen, vidijo ali slišijo pa jih le otroci, ki so zato v prvih vojnih vrstah. Takšni so tudi Anthony Lockwood, Lucy Carlyle in George Cubbins, agenti najmanjše londonske agencije za boj z duhovi, ki deluje brez odraslih nadzornikov.
V tretjem delu se agenciji pridruži Holly Munroe kot tajnica in dodatna operativka agencije, vedno večjo vlogo na odpravah pa ima lobanja v vlogi Lucyinega prišepetovalca. Za reševanje grozljivega izbruha strašenja se člani agencije povežejo s presenetljivimi sodelavci, so zapisali pri založbi. Po knjigi, ki ni priporočljiva za bralce, mlajše od 12 let, je posneta tudi Netflixova serija. Pod prevod se podpisuje Andrej Hiti Ožinger.
Britanski pisatelj Stroud (1970) piše predvsem fantazijske knjige za otroke in mladino. Najbolj znan je po Bartimejusovi trilogiji, trilogiji romanov o džinu Bartimejusu.
MOJ DAN V DRUGI DEŽELI - ZGODBA O DEMONIH
Osrednji lik zgodbe je sadjar, ki so ga obsedli demoni. Kot so zapisali pri založbi, zaradi preklinjanja in zaklinjanja v neobstoječem jeziku straši sovaščane, ki ga nato izločijo iz svoje skupnosti, ob strani pa mu stoji sestra, ki opazuje njegov dar navezovanja stika z živalmi in je priča njegovi preobrazbi ob jezeru, ki meji na drugo deželo. Tam ga kot prijatelja nagovori skrivnostni človek, ki ga sprejme takšnega, kot je. Pod prevod se podpisuje Amalija Maček.
Pisatelj in prevajalec Handke (1942) je rojen na avstrijskem Koroškem. Njegova obsežna bibliografija poleg dramskih del in romanov obsega tudi eseje, aktualnopolitične literarne refleksije in filmske scenarije. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Georga Büchnerja, vilenico in nagrado Franza Kafke. Švedska akademija mu je leta 2019 namenila Nobelovo nagrado za književnost. (konec)nak/kb STA026 2025-05-24/08:00
SFERE PRAVIČNOSTI - ZAGOVOR PLURALIZMA IN ENAKOSTI
Walzer v knjigi razvije teorijo kompleksne enakosti, ki skuša razrešiti napetost med zagotavljanjem enakosti in spoštovanjem raznolikosti posameznikov. Kot ključen prispevek teorije distributivne pravičnosti predstavlja pluralističen pristop in s tem povezano idejo sferične pravičnosti. Ta postavlja omejitve vpliva neenakosti in prednosti posameznikov v eni družbeni sferi na drugo družbeno sfero, kot je vpliv posameznikovega socialno-ekonomskega položaja na izobraževanje, zaposlovanje ali zdravstveno varstvo, so zapisali pri založbi. Obenem je njegova teorija posredna kritika teorije pravičnosti kot poštenosti ameriškega filozofa Johna Rawlsa. Knjigo je prevedel Mitja Sardoč.
Walzer (1935) velja za enega od vodilnih ameriških političnih filozofov in javnih intelektualcev. Je avtor in urednik več knjig, med njimi Just and Unjust Wars, Spheres of Justice, On Toleration, Thick and Thin: Moral Argument at Home and Abroad, Politics and Passion: Toward a More Egalitarian Liberalism in A Foreign Policy for the Left. Piše predvsem o moralni in politični filozofiji.
VOTLI FANT - EPIDEMIJA ZLIH DUHOV
Pričujoča knjiga je tretja knjiga v seriji, ki so jo mednarodni kritiki opisali kot briljantno zmes detektivskega romana in strašljive zgodbe. Spremlja jo epidemija duhov umrlih, ki se pojavljajo ponoči, njihov dotik je smrtonosen, vidijo ali slišijo pa jih le otroci, ki so zato v prvih vojnih vrstah. Takšni so tudi Anthony Lockwood, Lucy Carlyle in George Cubbins, agenti najmanjše londonske agencije za boj z duhovi, ki deluje brez odraslih nadzornikov.
V tretjem delu se agenciji pridruži Holly Munroe kot tajnica in dodatna operativka agencije, vedno večjo vlogo na odpravah pa ima lobanja v vlogi Lucyinega prišepetovalca. Za reševanje grozljivega izbruha strašenja se člani agencije povežejo s presenetljivimi sodelavci, so zapisali pri založbi. Po knjigi, ki ni priporočljiva za bralce, mlajše od 12 let, je posneta tudi Netflixova serija. Pod prevod se podpisuje Andrej Hiti Ožinger.
Britanski pisatelj Stroud (1970) piše predvsem fantazijske knjige za otroke in mladino. Najbolj znan je po Bartimejusovi trilogiji, trilogiji romanov o džinu Bartimejusu.
MOJ DAN V DRUGI DEŽELI - ZGODBA O DEMONIH
Osrednji lik zgodbe je sadjar, ki so ga obsedli demoni. Kot so zapisali pri založbi, zaradi preklinjanja in zaklinjanja v neobstoječem jeziku straši sovaščane, ki ga nato izločijo iz svoje skupnosti, ob strani pa mu stoji sestra, ki opazuje njegov dar navezovanja stika z živalmi in je priča njegovi preobrazbi ob jezeru, ki meji na drugo deželo. Tam ga kot prijatelja nagovori skrivnostni človek, ki ga sprejme takšnega, kot je. Pod prevod se podpisuje Amalija Maček.
Pisatelj in prevajalec Handke (1942) je rojen na avstrijskem Koroškem. Njegova obsežna bibliografija poleg dramskih del in romanov obsega tudi eseje, aktualnopolitične literarne refleksije in filmske scenarije. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Georga Büchnerja, vilenico in nagrado Franza Kafke. Švedska akademija mu je leta 2019 namenila Nobelovo nagrado za književnost. (konec)nak/kb STA026 2025-05-24/08:00