Medvode
Sedemnajst milijonov evrov pridobili na razpisih
V Dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma (CD) so v okviru pogovornega cikla Almini večeri v sredo zvečer gostili pisatelja, dramatika, urednika in prevajalca Evalda Flisarja. S pisanjem življenjski kaos oblikuje v zgodbe, sicer pa po njegovem mnenju vsak posameznik v sebi nosi nered s preveč doživetji, nejasnostmi in vprašanji brez odgovorov.***
Flisar je napisal več pesniških zbirk, potopisov ter potopisnih esejev, knjig za otroke, dramskih besedil in več kot 20 romanov. Za njegov najbolj znan roman velja Čarovnikov vajenec, ki je doslej izšel v 13 izdajah. Kot je povedal, med pisanjem ne razmišlja o tem, kaj piše in o sporočilu svojih besedil, ker to restrukturira in omeji njegov način razmišljanja.
Tako do svojih knjig kot tudi do kritik in komentarjev o svojem delu ostaja na distanci. \"Saj kritike so v redu in lahko jih berete, ampak morate pa biti previdni, da s kritikom za ramenom ne začnete pisati novega romana,\" je povedal.
Doslej je v 42 jezikih izšlo 263 prevodov različnih njegovih del. Večino svojih dram je napisal v angleščini in jih nato prevedel v slovenščino, njegova dela pa so med drugim prevedena v japonščino, arabščino in kitajščino, poleg evropskih jezikov pa tudi v tako eksotične, kot so hindijščina, indonezijščina, malajalščina. Kot je povedal, je največ prevodov izšlo v bengalskem jeziku, v indijskem mestu Kolkata pa so uprizorili največ njegovih dram, osem.
Po besedah založnika Andreja Blatnika, ki je vodil pogovor, je ob podelitvi nagrade Prešernovega sklada Flisarju upravni odbor sklada tudi potopis prepoznal kot polnovredno umetniško delo. So se pa po njegovem mnenju Flisarjeva potopisna besedila skozi čas oblikovno spremenila iz reportažnih v literarne. Ob tem je Flisar dodal, da je v glavi pisateljev pogosto prisotna tudi domišljija. Kot je pojasnil, se je nekje nezavedno počasi iz potopisca spreminjal v pisatelja.
Ob njegovi 80-letnici bo izšla jubilejna izdaja izbranih citatov z naslovom Malo se ljubimo, smejemo, malo boli, nato ugasnemo, v kateri opisuje tudi vlogo umetnosti v današnji družbi ter odnos med avtorjem in bralcem. Od nekdaj si je želel ustvariti knjigo za ribarjenje skozi njo brez pričakovanj, da bomo ujeli veliko ribo, ampak le našli izjavo kot spodbudo k razmišljanju. Kot je zapisal ob knjigi, bi nam svoboda brskanja po knjigi omogočila občutek svobode v odnosu do sveta, ki nas obdaja.
Od leta 1998 je urednik najstarejše slovenske literarne revije Sodobnost, zaradi težav z izdajanjem revije pa so kasneje ustanovili tudi društvo KUD Sodobnost International. Kot je povedal, ne bere potopisov, večkrat pa poseže po filozofskih knjigah ter prispevkih, kritikah in esejih za objavo v reviji.
Flisar je prejemnik nagrade Prešernovega sklada, Grumovih nagrad in Župančičeve nagrade za življenjsko delo ter večkratni nominiranec različnih nagrad. Velja za enega najbolj branih in prevajanih slovenskih pisateljev.
Almini večeri v Dvorani Alme Karlin so bili zasnovani tako v počastitev avtorice, po kateri se dvorana imenuje, kot tudi žanra literarnega potopisa. (konec)nak/kb STA031 2025-02-20/09:16
Flisar je napisal več pesniških zbirk, potopisov ter potopisnih esejev, knjig za otroke, dramskih besedil in več kot 20 romanov. Za njegov najbolj znan roman velja Čarovnikov vajenec, ki je doslej izšel v 13 izdajah. Kot je povedal, med pisanjem ne razmišlja o tem, kaj piše in o sporočilu svojih besedil, ker to restrukturira in omeji njegov način razmišljanja.
Tako do svojih knjig kot tudi do kritik in komentarjev o svojem delu ostaja na distanci. \"Saj kritike so v redu in lahko jih berete, ampak morate pa biti previdni, da s kritikom za ramenom ne začnete pisati novega romana,\" je povedal.
Doslej je v 42 jezikih izšlo 263 prevodov različnih njegovih del. Večino svojih dram je napisal v angleščini in jih nato prevedel v slovenščino, njegova dela pa so med drugim prevedena v japonščino, arabščino in kitajščino, poleg evropskih jezikov pa tudi v tako eksotične, kot so hindijščina, indonezijščina, malajalščina. Kot je povedal, je največ prevodov izšlo v bengalskem jeziku, v indijskem mestu Kolkata pa so uprizorili največ njegovih dram, osem.
Po besedah založnika Andreja Blatnika, ki je vodil pogovor, je ob podelitvi nagrade Prešernovega sklada Flisarju upravni odbor sklada tudi potopis prepoznal kot polnovredno umetniško delo. So se pa po njegovem mnenju Flisarjeva potopisna besedila skozi čas oblikovno spremenila iz reportažnih v literarne. Ob tem je Flisar dodal, da je v glavi pisateljev pogosto prisotna tudi domišljija. Kot je pojasnil, se je nekje nezavedno počasi iz potopisca spreminjal v pisatelja.
Ob njegovi 80-letnici bo izšla jubilejna izdaja izbranih citatov z naslovom Malo se ljubimo, smejemo, malo boli, nato ugasnemo, v kateri opisuje tudi vlogo umetnosti v današnji družbi ter odnos med avtorjem in bralcem. Od nekdaj si je želel ustvariti knjigo za ribarjenje skozi njo brez pričakovanj, da bomo ujeli veliko ribo, ampak le našli izjavo kot spodbudo k razmišljanju. Kot je zapisal ob knjigi, bi nam svoboda brskanja po knjigi omogočila občutek svobode v odnosu do sveta, ki nas obdaja.
Od leta 1998 je urednik najstarejše slovenske literarne revije Sodobnost, zaradi težav z izdajanjem revije pa so kasneje ustanovili tudi društvo KUD Sodobnost International. Kot je povedal, ne bere potopisov, večkrat pa poseže po filozofskih knjigah ter prispevkih, kritikah in esejih za objavo v reviji.
Flisar je prejemnik nagrade Prešernovega sklada, Grumovih nagrad in Župančičeve nagrade za življenjsko delo ter večkratni nominiranec različnih nagrad. Velja za enega najbolj branih in prevajanih slovenskih pisateljev.
Almini večeri v Dvorani Alme Karlin so bili zasnovani tako v počastitev avtorice, po kateri se dvorana imenuje, kot tudi žanra literarnega potopisa. (konec)nak/kb STA031 2025-02-20/09:16