Ojstrica in Osojnica
Dodatno zavarovali pohodniške poti
Na Agri tudi o potencialu plitve geotermalne energije za hlajenje hrane Gornja Radgona
25.08.2025, 16:33
Plitva geotermalna energija ima po ugotovitvah projekta GeoCOOL Food, katerega rezultate so predstavili danes na Agri, potencial za hlajenje v kmetijskih hladilnicah. Je pa ekonomska upravičenost odvisna od rabe, povezave z ogrevanjem ter lokalnih razmer, je za STA povedala vodja projekta Nina Rman z Geološkega zavoda Slovenije.***
Projekt, ki je stekel leta 2022, je prvi v Sloveniji celovito preučil možnosti uporabe plitve geotermalne energije za hlajenje in shranjevanje hrane v manjših kmetijskih hladilnicah. Izvajali so ga strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije, Instituta Jožef Stefan in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Geologi so pripravili oceno geotermalnega potenciala, strokovnjaki Instituta Jožef Stefan energetske izračune, agronomi biotehniške fakultete pa so preučevali vpliv skladiščenja na kakovost pridelkov.
Na dveh pilotnih kmetijah v Juršincih in Podbočju so raziskovalci leto dni spremljali pogoje v hladilnicah in izvedli energetske ocene. V Podbočju so zgradili 100 metrov globoko raziskovalno vrtino, v katero so prvič v Sloveniji vgradili optične kable za stalne temperaturne meritve.
Rman je povedala, da plitva geotermija v kmetijstvu doslej še ni bila uporabljena: \"Vsako leto spremljamo rabo geotermalne energije v Sloveniji in vemo, da se z njo ogrevajo trije rastlinjaki. Za hladilnice pa do zdaj še nismo imeli registrirane nobene uporabe.\" Zato so se po njenih besedah odločili raziskati, ali lahko geosonde služijo tudi hladilnicam.
Poseben izziv je bila po njenih besedah že sama inventarizacija. \"Na začetku smo ugotovili, da sploh nimamo popisa manjših kmetijskih hladilnic. Prvi, še nepopoln seznam bomo zdaj predali ministrstvu,\" je pojasnila.
Rajko Vidrih z biotehniške fakultete je ob tem opozoril na pomen nizkih temperatur pri podaljšanju obstojnosti pridelkov. \"Sadje in zelenjava tudi po obiranju ostajata živa organizma. Nižja kot je temperatura skladiščenja, manj toplote proizvajata in dlje ostaneta kakovostna. To je pomembno tako s prehranskega kot z ekonomskega vidika,\" je povedal za STA.
Analize so pokazale, da je raba plitve geotermalne energije za hlajenje zahtevna in ekonomsko upravičena le v specifičnih primerih. Kot je izpostavil Jorg Prestor z geološkega zavoda, je ključno dobro načrtovanje. \"Za uspešno uporabo potrebujemo pregled porabe energije na kmetiji, ustrezne geološke podatke ter predvsem uravnoteženo rabo za ogrevanje in hlajenje. Le tako lahko tla služijo kot učinkovit hranilnik toplote in hladu,\" je povedal za STA.
Z vidika energetske učinkovitosti so raziskovalci razvili tudi model za oceno ekonomičnosti investicij. Gašper Stegnar z Instituta Jožef Stefan je poudaril, da univerzalne rešitve ni: \"Prihranek energije je pogosto majhen, investicija pa visoka. Ugotovili smo, da je treba ekonomsko upravičenost ocenjevati za vsako kmetijo posebej.\" Brez nepovratnih sredstev bi bila večina projektov zato po njegovih besedah težko izvedljiva.
Projekt GeoCOOL Food tako ni prinesel le prvih tehničnih smernic za uporabo plitve geotermalne energije v slovenskih hladilnicah, temveč je po besedah Rman odprl tudi vprašanje nadaljnjega razvoja. \"Ugotovili smo, da potencial obstaja, a rešitve ne morejo biti standardne. To je zdaj stvar pristojnega ministrstva in interesov kmetov, ki potrebujejo smernice,\" je dejala. (konec)vit/mlu STA139 2025-08-25/16:32
Projekt, ki je stekel leta 2022, je prvi v Sloveniji celovito preučil možnosti uporabe plitve geotermalne energije za hlajenje in shranjevanje hrane v manjših kmetijskih hladilnicah. Izvajali so ga strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije, Instituta Jožef Stefan in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Geologi so pripravili oceno geotermalnega potenciala, strokovnjaki Instituta Jožef Stefan energetske izračune, agronomi biotehniške fakultete pa so preučevali vpliv skladiščenja na kakovost pridelkov.
Na dveh pilotnih kmetijah v Juršincih in Podbočju so raziskovalci leto dni spremljali pogoje v hladilnicah in izvedli energetske ocene. V Podbočju so zgradili 100 metrov globoko raziskovalno vrtino, v katero so prvič v Sloveniji vgradili optične kable za stalne temperaturne meritve.
Rman je povedala, da plitva geotermija v kmetijstvu doslej še ni bila uporabljena: \"Vsako leto spremljamo rabo geotermalne energije v Sloveniji in vemo, da se z njo ogrevajo trije rastlinjaki. Za hladilnice pa do zdaj še nismo imeli registrirane nobene uporabe.\" Zato so se po njenih besedah odločili raziskati, ali lahko geosonde služijo tudi hladilnicam.
Poseben izziv je bila po njenih besedah že sama inventarizacija. \"Na začetku smo ugotovili, da sploh nimamo popisa manjših kmetijskih hladilnic. Prvi, še nepopoln seznam bomo zdaj predali ministrstvu,\" je pojasnila.
Rajko Vidrih z biotehniške fakultete je ob tem opozoril na pomen nizkih temperatur pri podaljšanju obstojnosti pridelkov. \"Sadje in zelenjava tudi po obiranju ostajata živa organizma. Nižja kot je temperatura skladiščenja, manj toplote proizvajata in dlje ostaneta kakovostna. To je pomembno tako s prehranskega kot z ekonomskega vidika,\" je povedal za STA.
Analize so pokazale, da je raba plitve geotermalne energije za hlajenje zahtevna in ekonomsko upravičena le v specifičnih primerih. Kot je izpostavil Jorg Prestor z geološkega zavoda, je ključno dobro načrtovanje. \"Za uspešno uporabo potrebujemo pregled porabe energije na kmetiji, ustrezne geološke podatke ter predvsem uravnoteženo rabo za ogrevanje in hlajenje. Le tako lahko tla služijo kot učinkovit hranilnik toplote in hladu,\" je povedal za STA.
Z vidika energetske učinkovitosti so raziskovalci razvili tudi model za oceno ekonomičnosti investicij. Gašper Stegnar z Instituta Jožef Stefan je poudaril, da univerzalne rešitve ni: \"Prihranek energije je pogosto majhen, investicija pa visoka. Ugotovili smo, da je treba ekonomsko upravičenost ocenjevati za vsako kmetijo posebej.\" Brez nepovratnih sredstev bi bila večina projektov zato po njegovih besedah težko izvedljiva.
Projekt GeoCOOL Food tako ni prinesel le prvih tehničnih smernic za uporabo plitve geotermalne energije v slovenskih hladilnicah, temveč je po besedah Rman odprl tudi vprašanje nadaljnjega razvoja. \"Ugotovili smo, da potencial obstaja, a rešitve ne morejo biti standardne. To je zdaj stvar pristojnega ministrstva in interesov kmetov, ki potrebujejo smernice,\" je dejala. (konec)vit/mlu STA139 2025-08-25/16:32