Sojenje
Skrinjar pod vplivom Trivića
Mladi v Evropski uniji so bili lani v poprečju stari 26,2 leta, ko so se odselili od staršev. To je malo manj od 26,3 leta, kolikor so bili stari leto pred tem. Najstarejši so bili z 31,3 leta na Hrvaškem, najmlajši pa na Finskem z 21,4 leta. V Sloveniji so bili v poprečju stari 28,9 leta, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.***
Ob Hrvaški so glede na ta teden objavljene podatke najvišjo povprečno starost mladih ob odselitvi od staršev zabeležili še na Slovaškem (30,9 leta), v Grčiji (30,7), Italiji (30,1) in Španiji (30 let). Najmlajši pa so ob odhodu od doma Skandinavci - ob Finski še na Danskem (21,7 leta) in Švedskem (21,9 leta).
Od leta 2002 je sicer povprečna starost mladih ob odhodu od doma v EU rahlo nihala med najnižjo vrednostjo 26,1 leta v letu 2019 in najvišjo 26,8 leta v letu 2006.
V času, ko so stroški stanovanja pogosto predmet javnih razprav, podatki Eurostata kažejo, da so mlade, torej stare med 15 in 29 let, lani v EU bolj obremenili kot ostale prebivalce. Lani je namreč 9,7 odstotka mladih živelo v gospodinjstvih, ki so porabila več kot 40 odstotkov svojega celotnega dohodka za stroške stanovanja. Pri celotnem prebivalstvu je bila ta stopnja preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški 8,2 odstotka.
Med državami članicami so medtem glede stopnje preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški velike razlike. Največji delež mladih, ki so živeli v gospodinjstvih, ki porabijo več kot 40 odstotkov svojega dohodka za stroške stanovanja, je bilo v Grčiji (30,3 odstotka) in na Danskem (28,9 odstotka). Na Nizozemskem ta delež znaša 15,3 odstotka, v Nemčiji 14,8 odstotka in na Švedskem 13,5 odstotka.
Hrvaška z 2,1 odstotka, Ciper z 2,8 odstotka ter Slovenija s 3 odstotki pa beležijo najmanjši delež mladih, ki so živeli v gospodinjstvih, ki porabijo več kot 40 odstotkov svojega dohodka za stroške stanovanja.
V 16 članicah je ta delež večji med mladimi. Največja razlika med mladimi in celotnim prebivalstvom je 14,3 odstotne točke na Danskem, sledi ji Nizozemska z razliko 8,4 odstotne točke. Slovenija sodi med članice, v katerih je stopnje preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški višja v celotni populaciji. Znaša 3,8 odstotka, še kažejo podatki Eurostata. (konec)vr/mc STA039 2025-09-27/09:15
Ob Hrvaški so glede na ta teden objavljene podatke najvišjo povprečno starost mladih ob odselitvi od staršev zabeležili še na Slovaškem (30,9 leta), v Grčiji (30,7), Italiji (30,1) in Španiji (30 let). Najmlajši pa so ob odhodu od doma Skandinavci - ob Finski še na Danskem (21,7 leta) in Švedskem (21,9 leta).
Od leta 2002 je sicer povprečna starost mladih ob odhodu od doma v EU rahlo nihala med najnižjo vrednostjo 26,1 leta v letu 2019 in najvišjo 26,8 leta v letu 2006.
V času, ko so stroški stanovanja pogosto predmet javnih razprav, podatki Eurostata kažejo, da so mlade, torej stare med 15 in 29 let, lani v EU bolj obremenili kot ostale prebivalce. Lani je namreč 9,7 odstotka mladih živelo v gospodinjstvih, ki so porabila več kot 40 odstotkov svojega celotnega dohodka za stroške stanovanja. Pri celotnem prebivalstvu je bila ta stopnja preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški 8,2 odstotka.
Med državami članicami so medtem glede stopnje preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški velike razlike. Največji delež mladih, ki so živeli v gospodinjstvih, ki porabijo več kot 40 odstotkov svojega dohodka za stroške stanovanja, je bilo v Grčiji (30,3 odstotka) in na Danskem (28,9 odstotka). Na Nizozemskem ta delež znaša 15,3 odstotka, v Nemčiji 14,8 odstotka in na Švedskem 13,5 odstotka.
Hrvaška z 2,1 odstotka, Ciper z 2,8 odstotka ter Slovenija s 3 odstotki pa beležijo najmanjši delež mladih, ki so živeli v gospodinjstvih, ki porabijo več kot 40 odstotkov svojega dohodka za stroške stanovanja.
V 16 članicah je ta delež večji med mladimi. Največja razlika med mladimi in celotnim prebivalstvom je 14,3 odstotne točke na Danskem, sledi ji Nizozemska z razliko 8,4 odstotne točke. Slovenija sodi med članice, v katerih je stopnje preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški višja v celotni populaciji. Znaša 3,8 odstotka, še kažejo podatki Eurostata. (konec)vr/mc STA039 2025-09-27/09:15