Mirovna prizadevanja v Gazi po dveh letih vendarle dobila nov zagon (ozadje)
piše Robert Petrovič Gaza

Sedmega oktobra bosta minili dve leti od napada Hamasa na Izrael, ki mu je sledila izraelska ofenziva na Gazo. Zahtevala je več deset tisoč življenj in opustošila enklavo, v kateri vladajo katastrofalne humanitarne razmere. Mirovna prizadevanja so ob pritisku mednarodne skupnosti ter opozorilom o genocidu dobila le nov zagon z načrtom ZDA.***
Konflikt v Gazi je sprožil vdor Hamasa na jug Izraela 7. oktobra 2023, v katerem so borci tega palestinskega gibanja ubili okoli 1200 ljudi, večinoma civilistov, in zajeli približno 250 talcev. Po podatkih izraelskih oblasti je v enklavi trenutno ujetih okoli 50 talcev, od katerih naj bi bilo živih še 20.
Izraelska vojska je v odzivu na vdor sprožila obsežno ofenzivo na Gazo, v kateri je bilo doslej po navedbah tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubitih več kot 66.000 Palestincev, ranjenih pa okoli 168.000. Med ofenzivo je bilo ubitih tudi okoli 460 izraelskih vojakov, poroča britanski BBC.
Izrael je ofenzivo s ciljem uničenja Hamasa pričel na severu Gaze in jo nato postopoma razširil na celotno območje enklave. Sprva je mesto Rafa na jugu dolgo izpostavljal kot varen kraj, zato se je vanj zateklo več kot milijon ljudi, a je pozneje operacije razširil še nanj in večkrat napadel tudi druga območja, ki jih je opredelil kot varna.
Izraelske sile trenutno izvajajo ofenzivo v mestu Gaza, ki ga imajo za utrdbo Hamasa. Doslej je iz mesta pobegnilo več sto tisoč Palestincev.
Po skoraj dveh letih napadov je Gaza že povsem opustošena. Satelitski center ZN Unosat namreč navaja, da je večina stavb v enklavi poškodovanih oziroma uničenih. Zdravstveni sistem je ohromljen. Ob neznosnih higienskih razmerah pa ljudem grozijo bolezni.
Večmesečne blokade dobave pomoči in oviranje le-te je privedlo do humanitarne katastrofe. Pobuda ZN za celovito klasifikacijo faz prehranske varnosti (IPC) je avgusta letos na območju mesta Gaza in njegovi okolici uradno razglasila lakoto.
Zaradi lakote in podhranjenosti je v Gazi po navedbah tamkajšnjih oblasti umrlo okoli 440 ljudi, od tega 147 otrok, poroča katarska televizija Al Jazeera. Neodvisna preiskovalna komisija Sveta za človekove pravice ZN je sredi meseca ugotovila, da Izrael nad Palestinci izvaja genocid.
Za dobavo pomoči se morajo Palestinci že več mesecev zanašati na ameriško-izraelsko Humanitarno fundacijo za Gazo (GHF). Centri te organizacije, sodelovanje s katero ZN zavračajo, so bili pogosto prizorišče smrtonosnih napadov na čakajoče na pomoč. Hkrati so skoncentrirani na jugu enklave, kjer Izrael načrtuje gradnjo taborišča za celotno prebivalstvo.
Kljub ogromnemu številu smrtnih žrtev, med katerimi so tudi voditelji Hamasa, Izrael še ni dosegel poglavitnega cilja svoje ofenzive, in sicer uničenja tega gibanja. Hamas in Izrael sta doslej sklenila le dva dogovora o prekinitvi ognja, ki pa nista pripeljala do trajne rešitve spora.
Prvega sta sklenila novembra 2023. Veljal je približno teden dni. V tem času je Hamas izpustil okoli sto talcev, Izrael pa 240 palestinskih zapornikov. Drugi in zadnji dogovor je v veljavo stopil januarja letos in je kljub izraelskim kršitvam zdržal do marca.
Pogajanja so odtlej kljub prizadevanju posrednikov - ZDA, Katarja in Egipta - zastala. Izraelska vojska pa je v začetku septembra celo napadla Doho v času, ko so voditelji Hamasa tam razpravljali o novem predlogu za prekinitev ognja.
Mirovna prizadevanja v Gazi pa so v ponedeljek vendarle dobila nov zagon, ko je predsednik ZDA Donald Trump predstavil nov načrt za končanje konflikta, ki predvideva osvoboditev talcev, konec operacij izraelskih sil, njihov postopen umik ter okrepljeno dostavo pomoči. Sledila naj bi razorožitev Hamasa in prehod na začasno mednarodno upravo. Izrael načrt podpira, Hamas ga še preučuje.
Mednarodna skupnost je spričo razmer v enklavi v zadnjem času vendarle začela ostreje nastopati proti Izraelu.
Evropska komisija je predlagala suspenz določenih trgovinskih določb v pridružitvenem sporazumu z Izraelom ter sankcije proti skrajnim ministrom in naseljencem. Palestino je medtem je priznalo več zahodnih držav, tako da jo zdaj priznava že skoraj 80 odstotkov od skupno 193 članic ZN.
Južna Afrika je konec leta 2023 na Meddržavno sodišče (ICJ) vložila tožbo proti Izraelu, ki ga obtožuje genocidnih dejanj nad Palestinci. Sodišče je kot začasen ukrep odredilo, da mora Izrael sprejeti vse ukrepe za preprečitev kršitev konvencije o genocidu in zagotovitev nujne humanitarne pomoči v Gazi. ICJ je tudi odločil, da izraelska okupacija palestinskih ozemelj krši mednarodno pravo.
Mednarodno kazensko sodišče (ICC) pa je izdalo naloge za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta in zdaj že ubitega poveljnika Hamasa Mohameda Deifa.
Konflikt pa ni omejen le na Gazo, temveč je zajel tudi druge države v regiji.
Jemenski hutijevci iz solidarnosti s Palestinci občasno izvajajo napade na Izrael, čemur sledijo napadi izraelskih sil. Te pogosto napadajo tudi cilje v Siriji in Libanonu, kjer so lani ubile vodjo šiitskega gibanja Hezbolah Hasana Nasralo. Izrael in Hezbolah sta nato dosegla dogovor o prekinitvi ognja, ki pa ga Izrael krši z nadaljevanjem napadov in zasedbo položajev na jugu Libanona.
Spopadi so izbruhnili tudi med Izraelom in Iranom, nazadnje junija, ko so izraelske in ameriške sile napadle jedrske objekte v islamski republiki. Med konfliktom je bilo po navedbah Teherana v Iranu ubitih okoli tisoč ljudi. (konec)rpe/sk STA083 2025-10-01/11:55