Rokodelski festival
Utrip rokodelstva
Ministrstvo za naravne vire in prostor je danes izvedlo posvet s predstavniki občin o aktualnih nalogah ministrstva na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda, o pripravi in izvedbi projektov občin ter o programu del na vodotokih. Občine so ob tem na ministrstvu pozvali k čimprejšnji pripravi in izvedbi projektov.***
Državna sekretarka na ministrstvu Lidija Kegljevič Zagorc je poudarila, da je želelo ministrstvo z današnjim posvetom v Ljubljani predstavnike občin seznaniti z novostmi, ki jih zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode prinaša občinam in državi. Izpostavila je predvsem pomen sodelovanja na področju oskrbe s pitno vodo, so po posvetu sporočili z ministrstva.
Direktorica urada za evropska sredstva na ministrstvu Mojca Kavčič je medtem predstavila izvajanje programa evropske kohezijske politike za področje oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda.
Pojasnila je, da so na področju odvajanja ter čiščenja odpadnih voda v okviru povabila za dogovor za razvoj regij v tekočem večletnem obdobju 2021-2027 od občin dobili 41 prijav projektov v višini 92 milijonov evrov. Na področju oskrbe s pitno vodo pa so prejeli 31 predlogov občin v višini 98 milijonov evrov.
Ministrstvo je marca izdalo soglasja za 34 projektov na področju odvajanja in čiščenja voda in 25 projektov na področju oskrbe s pitno vodo. Na ministrstvu si želijo, da bi preostale predloge projektov vsebinsko uskladili najpozneje v juniju, da bi tako lahko tudi tem predlogom projektov prižgali zeleno luč za financiranje.
Po pojasnilih Kavčičeve so konec aprila izdali tudi soglasje za 44 projektov v višini 45,7 milijona evrov za projekte zelene infrastrukture. V pripravi je drugi sklop soglasji za preostale projektne predloge. Soglasja bodo predvidoma izdana v juniju.
Predstavniki ministrstva z urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč so na posvetu spomnili, da je bilo v 2023 v Sloveniji zabeleženih sedem naravnih nesreč, opredeljenih kot poplave, pri čemer je avgustovska ujma povzročila največjo škodo v zgodovini države. Za odpravo njenih posledic so zagotovljena sredstva v višini 400 milijonov evrov za 2025, od tega 339 milijonov iz sklada za obnovo in 61 milijonov iz solidarnostnega sklada EU.
Lani so bile medtem zabeležene štiri naravne nesreče, za katere se pripravljajo predlogi programov obnove, ki bodo predvidoma potrjeni do konca meseca. Direktor urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč Ervin Vivoda je občine pozval, naj čim prej pripravijo in posredujejo investicijsko in drugo dokumentacijo za prioritetne obnove v 2025.
Rok Penec z Direkcije RS za vode je medtem predstavil letošnji program dela javne službe pri vzdrževanju vodotokov, s katerim se ohranja vodna infrastruktura v dobrem stanju, ne spreminja pa se zmogljivosti ali velikosti vodne infrastrukture.
Temu je namreč namenjena sanacija vodotokov, ki pa je zahtevnejša in obsega pripravo dokumentacije, recenzije ter pridobivanje soglasij in dovoljenj. Izvedba sanacijskega programa bo zato trajala pet let, zastavljena pa je na konceptu na naravi temelječih rešitev. Za sanacijska dela je letos namenjenih več kot 110 milijonov evrov, so pojasnili na ministrstvu.
Špela Vrhovec z direkcije je povedala, da izvajajo štiri večje operacije za zmanjševanje poplavne ogroženosti v skupni vrednosti skoraj 103 milijone evrov. Predstavila je tudi pregled ukrepov iz programa načrta za okrevanje in odpornost, ki so namenjeni celovitemu reševanju obstoječih poplavno ogroženih območij in bodo obsegale predvsem ureditve sistemov zadrževanja visokih voda s suhimi in mokrimi zadrževalniki, vzpostavitev razlivnih površin, preprečitev urbanizacije razlivnih površin, kontroliranju vodostajev akumulacij na rekah in zagotavljanju dogovorjenega pretoka na mejnih profilih. (konec)jes/zc STA200 2025-06-05/19:16
Državna sekretarka na ministrstvu Lidija Kegljevič Zagorc je poudarila, da je želelo ministrstvo z današnjim posvetom v Ljubljani predstavnike občin seznaniti z novostmi, ki jih zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode prinaša občinam in državi. Izpostavila je predvsem pomen sodelovanja na področju oskrbe s pitno vodo, so po posvetu sporočili z ministrstva.
Direktorica urada za evropska sredstva na ministrstvu Mojca Kavčič je medtem predstavila izvajanje programa evropske kohezijske politike za področje oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda.
Pojasnila je, da so na področju odvajanja ter čiščenja odpadnih voda v okviru povabila za dogovor za razvoj regij v tekočem večletnem obdobju 2021-2027 od občin dobili 41 prijav projektov v višini 92 milijonov evrov. Na področju oskrbe s pitno vodo pa so prejeli 31 predlogov občin v višini 98 milijonov evrov.
Ministrstvo je marca izdalo soglasja za 34 projektov na področju odvajanja in čiščenja voda in 25 projektov na področju oskrbe s pitno vodo. Na ministrstvu si želijo, da bi preostale predloge projektov vsebinsko uskladili najpozneje v juniju, da bi tako lahko tudi tem predlogom projektov prižgali zeleno luč za financiranje.
Po pojasnilih Kavčičeve so konec aprila izdali tudi soglasje za 44 projektov v višini 45,7 milijona evrov za projekte zelene infrastrukture. V pripravi je drugi sklop soglasji za preostale projektne predloge. Soglasja bodo predvidoma izdana v juniju.
Predstavniki ministrstva z urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč so na posvetu spomnili, da je bilo v 2023 v Sloveniji zabeleženih sedem naravnih nesreč, opredeljenih kot poplave, pri čemer je avgustovska ujma povzročila največjo škodo v zgodovini države. Za odpravo njenih posledic so zagotovljena sredstva v višini 400 milijonov evrov za 2025, od tega 339 milijonov iz sklada za obnovo in 61 milijonov iz solidarnostnega sklada EU.
Lani so bile medtem zabeležene štiri naravne nesreče, za katere se pripravljajo predlogi programov obnove, ki bodo predvidoma potrjeni do konca meseca. Direktor urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč Ervin Vivoda je občine pozval, naj čim prej pripravijo in posredujejo investicijsko in drugo dokumentacijo za prioritetne obnove v 2025.
Rok Penec z Direkcije RS za vode je medtem predstavil letošnji program dela javne službe pri vzdrževanju vodotokov, s katerim se ohranja vodna infrastruktura v dobrem stanju, ne spreminja pa se zmogljivosti ali velikosti vodne infrastrukture.
Temu je namreč namenjena sanacija vodotokov, ki pa je zahtevnejša in obsega pripravo dokumentacije, recenzije ter pridobivanje soglasij in dovoljenj. Izvedba sanacijskega programa bo zato trajala pet let, zastavljena pa je na konceptu na naravi temelječih rešitev. Za sanacijska dela je letos namenjenih več kot 110 milijonov evrov, so pojasnili na ministrstvu.
Špela Vrhovec z direkcije je povedala, da izvajajo štiri večje operacije za zmanjševanje poplavne ogroženosti v skupni vrednosti skoraj 103 milijone evrov. Predstavila je tudi pregled ukrepov iz programa načrta za okrevanje in odpornost, ki so namenjeni celovitemu reševanju obstoječih poplavno ogroženih območij in bodo obsegale predvsem ureditve sistemov zadrževanja visokih voda s suhimi in mokrimi zadrževalniki, vzpostavitev razlivnih površin, preprečitev urbanizacije razlivnih površin, kontroliranju vodostajev akumulacij na rekah in zagotavljanju dogovorjenega pretoka na mejnih profilih. (konec)jes/zc STA200 2025-06-05/19:16