Tatvine
Ukradli tudi avtomobil
Državni proračun je v prvih osmih mesecih beležil nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov primanjkljaja, kar po pojasnilih ministrstva za finance ne odstopa bistveno od načrtovane dinamike. Višje izdatke so med drugim beležili pri stroških dela, transferju v pokojninsko blagajno in izvajanju gospodarske javne službe v linijskem prometu.***
Državni proračun je imel v prvih osmih mesecih letos po predhodnih podatkih 10,4 milijarde evrov odhodkov in 9,3 milijarde evrov prihodkov.
Primanjkljaj je po njihovih pojasnilih skladen z načrti; avgusta se je povečal za 99 milijonov evrov, s čimer je v osmih mesecih skupaj znašal nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov. V prvih osmih mesecih lani je bilo primanjkljaja za 427 milijonov evrov.
Proračunski odhodki so bili v osmih mesecih za osem odstotkov višji od primerljivega lanskega obdobja in so dosegli 60,7 odstotka načrtovanih odhodkov v sprejetem proračunu, prihodki pa so bili glede na lani višji za 1,4 odstotka in so dosegli 61,1 odstotka načrtovanih prihodkov v sprejetem proračunu.
Transferji posameznikom in gospodinjstvom so v osmih mesecih znašali 1,4 milijarde evrov, kar je primerljivo enakemu obdobju lani.
V sklada socialnega zavarovanja - zavod za zdravstveno zavarovanje in zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - se je iz proračuna steklo 1,5 milijarde evrov oziroma 9,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Največji del teh izdatkov po pojasnilih ministrstva odpade na transfer v pokojninsko blagajno, in sicer 1,2 milijarde evrov, kar je 9,3 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani. Ta rast je posledica rasti števila upokojencev in visoke osnove za uskladitev pokojnin zaradi visoke lanske 8,8-odstotne in letošnje 4,5-odstotne uskladitve, so dodali na ministrstvu.
Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb, ki niso posredni proračunski uporabniki, so v osmih mesecih dosegla 317 milijonov evrov in so bila glede na primerljivo lansko obdobje višja za 97,6 odstotka. Več kot lani je država namenila za izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu, na podlagi zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga so izplačali tudi 50 milijonov evrov nadomestil Termoelektrarni Šoštanj za izvajanje gospodarske javne službe zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje Šaleške doline.
Izdatki za investicije, ki se po pojasnilih ministrstva običajno okrepijo v zadnjem delu leta, so v prvih osmih mesecih dosegli 691 milijonov evrov, kar je primerljivo enakemu obdobju lani. Kot so zapisali, so vlagali v modernizacijo enot Slovenske vojske, opremo za njeno operativno delovanje, vzdrževanje materialnih sredstev vojske ter investicijsko dejavnost na cestah in železniški infrastrukturi.
Za subvencije so namenili 338 milijonov evrov oziroma 27,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Lani so več sredstev namenili za draginjo in odpravo posledic poplav v gospodarstvu, letos pa za neposredna plačila v kmetijstvu in nadomestila dobaviteljem električne energije.
Za stroške dela v javnem sektorju so namenili 3,2 milijarde evrov oziroma 10,7 odstotka več kot lani. Ta rast sledi izvajanju plačne reforme, odpravi nesorazmerij, prevedbi v nov plačni sistem, napredovanjem ter usklajevanju plačne lestvice, so pojasnili.
Na prihodkovni strani so davčni prihodki, ki predstavljajo glavni proračunski vir, v osmih mesecih dosegli 8,2 milijarde evrov oziroma 3,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Z davkom na dodano vrednost, ki predstavlja največji davčni vir, so zbrali 3,6 milijarde evrov oziroma štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani.
Prilivi iz dohodnine so znašali 1,4 milijarde evrov, kar je 6,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Rast poganjata visoka zaposlenost in višje plače. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. Slednje so v osmih mesecih prejele 1,1 milijarde evrov dohodnine oziroma 4,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.
Z davkom od dohodkov pravnih oseb so zbrali 1,1 milijarde evrov, kar je 13,4 odstotka manj od primerljivega lanskega obdobja. Upad letošnjih prihodkov je posledica nižjega poračuna za leto 2024 v primerjavi z lanskim za leto 2023.
S trošarinami so zbrali 1,1 milijarde evrov, kar je primerljivo lanskemu obdobju.
Prilivi iz davkov na premoženje so dosegli 107 milijonov evrov in so v večini odsev uveljavitve Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po poplavah avgusta 2023, ki za petletno obdobje določa davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. Proračun je iz tega zbral 106 milijonov evrov, so še sporočili z ministrstva. (konec)zc/jes STA144 2025-09-04/16:47
Državni proračun je imel v prvih osmih mesecih letos po predhodnih podatkih 10,4 milijarde evrov odhodkov in 9,3 milijarde evrov prihodkov.
Primanjkljaj je po njihovih pojasnilih skladen z načrti; avgusta se je povečal za 99 milijonov evrov, s čimer je v osmih mesecih skupaj znašal nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov. V prvih osmih mesecih lani je bilo primanjkljaja za 427 milijonov evrov.
Proračunski odhodki so bili v osmih mesecih za osem odstotkov višji od primerljivega lanskega obdobja in so dosegli 60,7 odstotka načrtovanih odhodkov v sprejetem proračunu, prihodki pa so bili glede na lani višji za 1,4 odstotka in so dosegli 61,1 odstotka načrtovanih prihodkov v sprejetem proračunu.
Transferji posameznikom in gospodinjstvom so v osmih mesecih znašali 1,4 milijarde evrov, kar je primerljivo enakemu obdobju lani.
V sklada socialnega zavarovanja - zavod za zdravstveno zavarovanje in zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - se je iz proračuna steklo 1,5 milijarde evrov oziroma 9,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Največji del teh izdatkov po pojasnilih ministrstva odpade na transfer v pokojninsko blagajno, in sicer 1,2 milijarde evrov, kar je 9,3 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani. Ta rast je posledica rasti števila upokojencev in visoke osnove za uskladitev pokojnin zaradi visoke lanske 8,8-odstotne in letošnje 4,5-odstotne uskladitve, so dodali na ministrstvu.
Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb, ki niso posredni proračunski uporabniki, so v osmih mesecih dosegla 317 milijonov evrov in so bila glede na primerljivo lansko obdobje višja za 97,6 odstotka. Več kot lani je država namenila za izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu, na podlagi zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga so izplačali tudi 50 milijonov evrov nadomestil Termoelektrarni Šoštanj za izvajanje gospodarske javne službe zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje Šaleške doline.
Izdatki za investicije, ki se po pojasnilih ministrstva običajno okrepijo v zadnjem delu leta, so v prvih osmih mesecih dosegli 691 milijonov evrov, kar je primerljivo enakemu obdobju lani. Kot so zapisali, so vlagali v modernizacijo enot Slovenske vojske, opremo za njeno operativno delovanje, vzdrževanje materialnih sredstev vojske ter investicijsko dejavnost na cestah in železniški infrastrukturi.
Za subvencije so namenili 338 milijonov evrov oziroma 27,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Lani so več sredstev namenili za draginjo in odpravo posledic poplav v gospodarstvu, letos pa za neposredna plačila v kmetijstvu in nadomestila dobaviteljem električne energije.
Za stroške dela v javnem sektorju so namenili 3,2 milijarde evrov oziroma 10,7 odstotka več kot lani. Ta rast sledi izvajanju plačne reforme, odpravi nesorazmerij, prevedbi v nov plačni sistem, napredovanjem ter usklajevanju plačne lestvice, so pojasnili.
Na prihodkovni strani so davčni prihodki, ki predstavljajo glavni proračunski vir, v osmih mesecih dosegli 8,2 milijarde evrov oziroma 3,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Z davkom na dodano vrednost, ki predstavlja največji davčni vir, so zbrali 3,6 milijarde evrov oziroma štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani.
Prilivi iz dohodnine so znašali 1,4 milijarde evrov, kar je 6,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Rast poganjata visoka zaposlenost in višje plače. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. Slednje so v osmih mesecih prejele 1,1 milijarde evrov dohodnine oziroma 4,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.
Z davkom od dohodkov pravnih oseb so zbrali 1,1 milijarde evrov, kar je 13,4 odstotka manj od primerljivega lanskega obdobja. Upad letošnjih prihodkov je posledica nižjega poračuna za leto 2024 v primerjavi z lanskim za leto 2023.
S trošarinami so zbrali 1,1 milijarde evrov, kar je primerljivo lanskemu obdobju.
Prilivi iz davkov na premoženje so dosegli 107 milijonov evrov in so v večini odsev uveljavitve Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po poplavah avgusta 2023, ki za petletno obdobje določa davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. Proračun je iz tega zbral 106 milijonov evrov, so še sporočili z ministrstva. (konec)zc/jes STA144 2025-09-04/16:47