Izmenjevalnica
Na tržnico brez denarnice
Ministrica Katič za STA: \"Za svoj ugled bo največ moralo storiti sodstvo samo\" (intervju) Ljubljana
16.05.2025, 08:01
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je ta teden dobila soglasje vlade za največjo sodno reformo v zadnjih 30 letih. Z njo želi povečati učinkovitost sodstva, a tudi nasloviti nekatere primere anomalij, ki sodstvu v zadnjih mesecih niso najbolj v ponos. Za svoj ugled bo največ moralo storiti sodstvo samo, je v pogovoru za STA poudarila Katič.***
Ministrica poudarja, da spremembo zakonodaje pripravljajo že več kot deset let, nujnost prenove pa so izpostavili tudi na posvetu s predsedniki vseh okrožnih sodišč, ki so soglasno podprli predlagane cilje zakonodaje in z njo uvedbo enovitega sodnika. \"S tem želimo dati sodstvu orodje, da lahko naslovi učinkovitost svojega dela in da bodo državljani, ki iščejo pravico na sodišču, prišli do odločitve sodišč v približno enakem času ne glede na to, iz katerega konca Slovenije so,\" poudarja.
Čeprav sodni zaostanki v Sloveniji niso več sistemski problem, ministrica ugotavlja, da na različnih področjih sodni postopki še vedno potekajo predolgo. S spremembami zato naslavljajo tudi večjo odgovornost predsednikov sodišč, tudi v delu spremljanja izvajanja postopkov v okviru časovnih standardov, ki so nadomestili nekdanjo sodniško normo. \"Pri tem pa poudarjam, da to ne pomeni posega v vsebinsko neodvisno sojenje posameznega sodnika,\" pravi Katič.
Glede opozoril Sodnega sveta, da prenova zakonodaje ne odpravlja razlik v obremenjenosti sodnikov in sodišč na ravni države, Katič odgovarja, da zaradi različnega pripada zadev med posameznimi sodišči popolne izenačitve ni mogoče zagotoviti. Se pa nadeja, da bo uvedba enovitega sodnika omogočila lažji razpored dela in prispevala k enakomernejši obremenitvi sodnikov.
Glede sodniške mobilnosti, za katero se zavzemajo na Sodnem svetu, pa odgovarja, da bodo to vprašanje naslovili v prihodnosti, če bi se izkazalo za potrebno. Kot pravi, so pri pripravi zakonodaje načrtovali tudi uvedbo dodatka za mobilnost sodnikov, a so te načrte kasneje opustili. \"Takšna rešitev mora biti del širših pogajanj o plačni reformi. Opozorjeni smo bili, da bi enostranski ukrepi lahko porušili ravnotežje v sistemu, zato moramo k vprašanju pristopiti usklajeno in celovito,\" utemeljuje ministrica.
Korenitim spremembam niso naklonjeni vsi sodniki, kar je bilo po mnenju Katič pričakovano. V sodstvo je vpeto zelo veliko ljudi in nemogoče je pričakovati, da bodo \"vedno vsi zadovoljni\", priznava. Se pa zaveda, da bo sprejemanje sodne zakonodaje trd oreh tudi v parlamentu, kjer pričakuje zahtevno razpravo.
V zadnjem času se sodstvo sooča s primeri več anomalij, med katerimi izstopata ravnanji višje sodnice Katarine Marolt Kuret in predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika. Marolt Kuret je soustvarjala sodno prakso v zadevah o posojilih v švicarskih frankih, Pogačnika pa med drugim bremeni odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da je v odmevnem primeru odvzema otrok materi, tako imenovani Zadevi X, kršil pravila glede dodeljevanja sodnikov. \"Za učinkovitost svojega dela in svoj ugled bo največ moralo storiti sodstvo samo,\" poudarja ministrica, ki med pomembnimi novostmi v zakonodaji izpostavlja poudarek na odgovornosti predsednika sodišča.
Ministrstvo v okviru medresorske delovne skupine za koordinacijo izvrševanja sodb ESČP pripravlja odgovor na ugotovitve ESČP v zadevi X, rok za odgovor se še ni iztekel. \"Naše prvo vprašanje na sestanku s predstavniki sodstva glede reševanja odločbe ESČP v zadevi X je bilo, ali gre za sistemski problem, torej ali se to pojavlja množično, ali gre za posamično zadevo. S strani sodstva je bilo takrat povedano, da po njihovem mnenju ne gre za sistemski problem, kljub temu pa so predlagali določene spremembe sodnega reda in te bomo naslovili,\" dodaja.
Med predlaganimi novostmi sodne reforme med drugim izpostavlja dodeljevanje zadev sodnikom s pomočjo informacijskega sistema, s čimer želi ministrstvo državljanom zagotoviti pravico do poštenega sojenja. Rešitev vidi tudi v specializaciji sodnikov v postopkih z mladoletniki. Pri primeru Pogačnik pa bodo po besedah ministrice pomembne tudi ugotovitve Sodnega sveta, ki presoja, ali obstajajo okoliščine za razrešitev predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča.
Ministrica je izrazila obžalovanje, da v parlamentu ni bila sprejeta sprememba ustave, s katero bi zagotovili umik politike iz postopkov imenovanja sodnikov in dali večjo pristojnost Sodnemu svetu. \"Posledično s sodniško reformo ne predlagamo umika imenovanja predsednika vrhovnega sodišča iz parlamenta,\" ugotavlja.
Glede sistematične kampanje zoper sodstvo s strani stranke SDS Katič poudarja, da je kritika vedno dovoljena, če je konstruktivna. \"Če gre za laži in manipulacije, pa te spodkopavajo temelje pravne države in zmanjšujejo zaupanje ljudi v sodstvo,\" izpostavlja. Kritike, da je v sodstvu vse narobe, ostro zavrača, v nedopustnih in žaljivih napadih na sodstvo pa vidi tudi glavni razlog za pomanjkanje zanimanja za funkcijo predsednika vrhovnega sodišča, kar je po njeni oceni zelo zaskrbljujoče. Funkcija predsednika vrhovnega sodišča je zelo izpostavljena, \"nihče pa si ne želi biti strelovod\", ugotavlja.
Po odmevnem primeru župana Dornave iz politike prihajajo pozivi, da je treba stopiti na prste spolnim predatorjem na spletu in zaščiti mladoletnike. Na vprašanje, ali bi morale biti kazni strožje, ko se zavržna dejanja nanašajo na otroke, ministrica poudarja, da visoke kazni ne pomenijo nujno manj zavržnih ravnanj. \"Storilci običajno ne preverjajo, kakšna kazen jih čaka, sploh če govorimo o mladoletnikih ali ljudeh, ki se lotevajo določenih ravnanj tudi iz nekaterih drugih razlogov,\" pravi. Ministrstvo za pravosodje je sodelovalo pri pripravi poslanske novele kazenskega zakonika, ki naslavlja tovrstne primere.
Ministrica obžaluje, da so morali iz predloga novele kazenskega zakonika, ki ga obravnavajo po skrajšanem postopku, umakniti določbo o femicidu, a poudarja, da se je treba sprememb kazenskega zakonika lotevati s tresočo roko, saj se v sodni dvorani \"napada\" vsaka beseda, ki je zapisana v zakonih ali jo izrečejo stranke postopka. Zdi pa se ji pomembno, da so zakonske določbe napisane nedvoumno; tudi zato, da bi se v prihodnje izognili \"bizarnostim\", kot je bil nedavni primer kaznivega dejanja spolnega nasilja, ko je jezikovna dvojina rešila spolna napadalca pred strožjo kaznijo, pravi.
Zagato z dvojino bo ministrstvo odpravilo z aktualnim predlogom novele kazenskega zakonika, s katerim spreminjajo tudi določilo glede zaščite žrtev spolnega nasilja ali posilstva v zakonski ali drugi zvezi. Med glavnimi novostmi ministrica izpostavlja predlog določila, po katerem se bo pregon zoper spolnega napadalca začel po uradni dolžnosti in ne bo odvisen od tega, ali je oškodovanec oz. oškodovanka predlog umaknila. \"To se mi zdi velik korak za žrtve nasilja, ki so v tovrstnih primerih običajno pod velikimi pritiski zaradi ekonomskega položaja, psihičnega ali fizičnega nasilja,\" pravi.
Za večjo prenovo kazenskega zakonika, ki bo naslovila tudi vprašanje ureditve femicida, bo po njenih besedah treba počakati, se pa zavzema, da se tudi pri tem vprašanju čim prej zaključi strokovna razprava. Zavzema se tudi za čimprejšnji sprejem novega zakona o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj, ki ga je ministrstvo v javno razpravo posredovalo v začetku leta. Na predlog zakona so prejeli več kot 30 sklopov pripomb različnih deležnikov, ministrica pa pričakuje, da bo zakon pripravljen za obravnavo na vladi še pred poletjem.
Ob primerih mladoletniškega nasilja na Ptuju, ki so zaokrožili na spletu, se je odprlo tudi vprašanje nižanja kazenske odgovornosti mladoletnikov, ki je zdaj pri 14 letih. Pogost argument za nižanje kazenske odgovornosti je teza, da mladoletniki zaradi širšega dostopa do informacij dozorijo prej, a stroka trdi ravno nasprotno, poudarja Katič. Moti jo tudi, da se pri nas zakonodaja nemalokrat pripravlja zgolj zato, \"ker je treba reagirati na določeno anomalijo, namesto, da bi pred sprejemanjem zakonodaje naredili tehten premislek in oblikovali premišljene predloge\".
Več strokovnih dilem se pojavlja tudi ob predlogu zakona o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja oz. SLAPP tožbah, ki ga je ministrstvo pripravilo ob koncu lanskega leta. \"Priprava zakona je zahtevna. Ko smo dali prvi osnutek v javno obravnavo, smo k oddaji pripomb povabili širok krog udeležencev. Na osnovi njihovih pripomb pripravljamo novo različico,\" pove Katič.
Takšno zakonodajo je doslej sprejela le Malta, \"tako da se niti nimamo po kom zgledovati\", dodaja. S predlogom zakona ministrstvo ne naslavlja le ukrepov v civilnih, ampak tudi v kazenskih sodnih postopkih, ki se vodijo ne le zoper novinarje, temveč tudi predstavnike nevladnih organizacij in druge tožene stranke, ob čemer se pojavlja več strokovnih dilem, pravi.
Ministrica poudarja, da so zakonski predlogi, ki jih predstavlja ministrstvo, rezultat dolgoletnega strokovnega dela in usklajevanj, prepričana pa je, da bodo ključne spremembe zakonodaje v tem mandatu tudi izpeljali. \"Gre za pomembne sistemske spremembe, ki jih vsi prepoznamo kot nujne. Zavedamo se tudi časovnega okvira mandata, zato smo zakonodajni proces skrbno načrtovali,\" še pravi. (konec)vte/apo STA035 2025-05-16/08:00
Ministrica poudarja, da spremembo zakonodaje pripravljajo že več kot deset let, nujnost prenove pa so izpostavili tudi na posvetu s predsedniki vseh okrožnih sodišč, ki so soglasno podprli predlagane cilje zakonodaje in z njo uvedbo enovitega sodnika. \"S tem želimo dati sodstvu orodje, da lahko naslovi učinkovitost svojega dela in da bodo državljani, ki iščejo pravico na sodišču, prišli do odločitve sodišč v približno enakem času ne glede na to, iz katerega konca Slovenije so,\" poudarja.
Čeprav sodni zaostanki v Sloveniji niso več sistemski problem, ministrica ugotavlja, da na različnih področjih sodni postopki še vedno potekajo predolgo. S spremembami zato naslavljajo tudi večjo odgovornost predsednikov sodišč, tudi v delu spremljanja izvajanja postopkov v okviru časovnih standardov, ki so nadomestili nekdanjo sodniško normo. \"Pri tem pa poudarjam, da to ne pomeni posega v vsebinsko neodvisno sojenje posameznega sodnika,\" pravi Katič.
Glede opozoril Sodnega sveta, da prenova zakonodaje ne odpravlja razlik v obremenjenosti sodnikov in sodišč na ravni države, Katič odgovarja, da zaradi različnega pripada zadev med posameznimi sodišči popolne izenačitve ni mogoče zagotoviti. Se pa nadeja, da bo uvedba enovitega sodnika omogočila lažji razpored dela in prispevala k enakomernejši obremenitvi sodnikov.
Glede sodniške mobilnosti, za katero se zavzemajo na Sodnem svetu, pa odgovarja, da bodo to vprašanje naslovili v prihodnosti, če bi se izkazalo za potrebno. Kot pravi, so pri pripravi zakonodaje načrtovali tudi uvedbo dodatka za mobilnost sodnikov, a so te načrte kasneje opustili. \"Takšna rešitev mora biti del širših pogajanj o plačni reformi. Opozorjeni smo bili, da bi enostranski ukrepi lahko porušili ravnotežje v sistemu, zato moramo k vprašanju pristopiti usklajeno in celovito,\" utemeljuje ministrica.
Korenitim spremembam niso naklonjeni vsi sodniki, kar je bilo po mnenju Katič pričakovano. V sodstvo je vpeto zelo veliko ljudi in nemogoče je pričakovati, da bodo \"vedno vsi zadovoljni\", priznava. Se pa zaveda, da bo sprejemanje sodne zakonodaje trd oreh tudi v parlamentu, kjer pričakuje zahtevno razpravo.
V zadnjem času se sodstvo sooča s primeri več anomalij, med katerimi izstopata ravnanji višje sodnice Katarine Marolt Kuret in predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika. Marolt Kuret je soustvarjala sodno prakso v zadevah o posojilih v švicarskih frankih, Pogačnika pa med drugim bremeni odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da je v odmevnem primeru odvzema otrok materi, tako imenovani Zadevi X, kršil pravila glede dodeljevanja sodnikov. \"Za učinkovitost svojega dela in svoj ugled bo največ moralo storiti sodstvo samo,\" poudarja ministrica, ki med pomembnimi novostmi v zakonodaji izpostavlja poudarek na odgovornosti predsednika sodišča.
Ministrstvo v okviru medresorske delovne skupine za koordinacijo izvrševanja sodb ESČP pripravlja odgovor na ugotovitve ESČP v zadevi X, rok za odgovor se še ni iztekel. \"Naše prvo vprašanje na sestanku s predstavniki sodstva glede reševanja odločbe ESČP v zadevi X je bilo, ali gre za sistemski problem, torej ali se to pojavlja množično, ali gre za posamično zadevo. S strani sodstva je bilo takrat povedano, da po njihovem mnenju ne gre za sistemski problem, kljub temu pa so predlagali določene spremembe sodnega reda in te bomo naslovili,\" dodaja.
Med predlaganimi novostmi sodne reforme med drugim izpostavlja dodeljevanje zadev sodnikom s pomočjo informacijskega sistema, s čimer želi ministrstvo državljanom zagotoviti pravico do poštenega sojenja. Rešitev vidi tudi v specializaciji sodnikov v postopkih z mladoletniki. Pri primeru Pogačnik pa bodo po besedah ministrice pomembne tudi ugotovitve Sodnega sveta, ki presoja, ali obstajajo okoliščine za razrešitev predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča.
Ministrica je izrazila obžalovanje, da v parlamentu ni bila sprejeta sprememba ustave, s katero bi zagotovili umik politike iz postopkov imenovanja sodnikov in dali večjo pristojnost Sodnemu svetu. \"Posledično s sodniško reformo ne predlagamo umika imenovanja predsednika vrhovnega sodišča iz parlamenta,\" ugotavlja.
Glede sistematične kampanje zoper sodstvo s strani stranke SDS Katič poudarja, da je kritika vedno dovoljena, če je konstruktivna. \"Če gre za laži in manipulacije, pa te spodkopavajo temelje pravne države in zmanjšujejo zaupanje ljudi v sodstvo,\" izpostavlja. Kritike, da je v sodstvu vse narobe, ostro zavrača, v nedopustnih in žaljivih napadih na sodstvo pa vidi tudi glavni razlog za pomanjkanje zanimanja za funkcijo predsednika vrhovnega sodišča, kar je po njeni oceni zelo zaskrbljujoče. Funkcija predsednika vrhovnega sodišča je zelo izpostavljena, \"nihče pa si ne želi biti strelovod\", ugotavlja.
Po odmevnem primeru župana Dornave iz politike prihajajo pozivi, da je treba stopiti na prste spolnim predatorjem na spletu in zaščiti mladoletnike. Na vprašanje, ali bi morale biti kazni strožje, ko se zavržna dejanja nanašajo na otroke, ministrica poudarja, da visoke kazni ne pomenijo nujno manj zavržnih ravnanj. \"Storilci običajno ne preverjajo, kakšna kazen jih čaka, sploh če govorimo o mladoletnikih ali ljudeh, ki se lotevajo določenih ravnanj tudi iz nekaterih drugih razlogov,\" pravi. Ministrstvo za pravosodje je sodelovalo pri pripravi poslanske novele kazenskega zakonika, ki naslavlja tovrstne primere.
Ministrica obžaluje, da so morali iz predloga novele kazenskega zakonika, ki ga obravnavajo po skrajšanem postopku, umakniti določbo o femicidu, a poudarja, da se je treba sprememb kazenskega zakonika lotevati s tresočo roko, saj se v sodni dvorani \"napada\" vsaka beseda, ki je zapisana v zakonih ali jo izrečejo stranke postopka. Zdi pa se ji pomembno, da so zakonske določbe napisane nedvoumno; tudi zato, da bi se v prihodnje izognili \"bizarnostim\", kot je bil nedavni primer kaznivega dejanja spolnega nasilja, ko je jezikovna dvojina rešila spolna napadalca pred strožjo kaznijo, pravi.
Zagato z dvojino bo ministrstvo odpravilo z aktualnim predlogom novele kazenskega zakonika, s katerim spreminjajo tudi določilo glede zaščite žrtev spolnega nasilja ali posilstva v zakonski ali drugi zvezi. Med glavnimi novostmi ministrica izpostavlja predlog določila, po katerem se bo pregon zoper spolnega napadalca začel po uradni dolžnosti in ne bo odvisen od tega, ali je oškodovanec oz. oškodovanka predlog umaknila. \"To se mi zdi velik korak za žrtve nasilja, ki so v tovrstnih primerih običajno pod velikimi pritiski zaradi ekonomskega položaja, psihičnega ali fizičnega nasilja,\" pravi.
Za večjo prenovo kazenskega zakonika, ki bo naslovila tudi vprašanje ureditve femicida, bo po njenih besedah treba počakati, se pa zavzema, da se tudi pri tem vprašanju čim prej zaključi strokovna razprava. Zavzema se tudi za čimprejšnji sprejem novega zakona o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj, ki ga je ministrstvo v javno razpravo posredovalo v začetku leta. Na predlog zakona so prejeli več kot 30 sklopov pripomb različnih deležnikov, ministrica pa pričakuje, da bo zakon pripravljen za obravnavo na vladi še pred poletjem.
Ob primerih mladoletniškega nasilja na Ptuju, ki so zaokrožili na spletu, se je odprlo tudi vprašanje nižanja kazenske odgovornosti mladoletnikov, ki je zdaj pri 14 letih. Pogost argument za nižanje kazenske odgovornosti je teza, da mladoletniki zaradi širšega dostopa do informacij dozorijo prej, a stroka trdi ravno nasprotno, poudarja Katič. Moti jo tudi, da se pri nas zakonodaja nemalokrat pripravlja zgolj zato, \"ker je treba reagirati na določeno anomalijo, namesto, da bi pred sprejemanjem zakonodaje naredili tehten premislek in oblikovali premišljene predloge\".
Več strokovnih dilem se pojavlja tudi ob predlogu zakona o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja oz. SLAPP tožbah, ki ga je ministrstvo pripravilo ob koncu lanskega leta. \"Priprava zakona je zahtevna. Ko smo dali prvi osnutek v javno obravnavo, smo k oddaji pripomb povabili širok krog udeležencev. Na osnovi njihovih pripomb pripravljamo novo različico,\" pove Katič.
Takšno zakonodajo je doslej sprejela le Malta, \"tako da se niti nimamo po kom zgledovati\", dodaja. S predlogom zakona ministrstvo ne naslavlja le ukrepov v civilnih, ampak tudi v kazenskih sodnih postopkih, ki se vodijo ne le zoper novinarje, temveč tudi predstavnike nevladnih organizacij in druge tožene stranke, ob čemer se pojavlja več strokovnih dilem, pravi.
Ministrica poudarja, da so zakonski predlogi, ki jih predstavlja ministrstvo, rezultat dolgoletnega strokovnega dela in usklajevanj, prepričana pa je, da bodo ključne spremembe zakonodaje v tem mandatu tudi izpeljali. \"Gre za pomembne sistemske spremembe, ki jih vsi prepoznamo kot nujne. Zavedamo se tudi časovnega okvira mandata, zato smo zakonodajni proces skrbno načrtovali,\" še pravi. (konec)vte/apo STA035 2025-05-16/08:00