Kamnik
Policija išče nevarnega osumljenca
Mineva sto let od rojstva kiparja Stojana Batiča (1925-2015). Bil je izrazit figuralik, znan predvsem po številnih javnih plastikah, zlasti spomeniških in parkovnih skulpturah, pa tudi poetičnih ciklih male plastike. Ob stoletnici rojstva bodo v sredo v Zasavskem muzeju Trbovlje odprli pregledno razstavo njegovih del.***
Razstavo v Zasavskem muzeju Trbovlje bo odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko. Kot so zapisali v muzeju, razstava in obrazstavni katalog prepletata njegovo osebno in likovno zgodbo s poudarkom na gradivu in delih, ki se nahajajo v zbirki Zasavskega muzeja Trbovlje. V treh sobah bo z izborom gradiva predstavljena njegova ustvarjalna pot, nato mala skulptura s poudarkom na Rudarskem ciklu in javna skulptura na področju Zasavja.
Batič je izdelal približno 40 javnih kipov, poleg njih pa še številne parkovne oziroma manjše javne plastike. Njegova je denimo fontana s Povodnim možem in Urško na Gospodarskem razstavišču.
Rodil se je v Trbovljah. Odraščal je med rudarskimi otroki, a je že zgodaj pokazal zanimanje za umetnost - veliko je bral, ustvarjal z glino in risal. Med vojno se je, da bi se izognil mobilizaciji v nemško vojsko, pridružil rudarjem, nato pa se na svoj 19. rojstni dan pridružil partizanom. V narodnoosvobodilnem boju je deloval v kulturniški skupini Kozjanskega odreda in kot vojni dopisnik, bil pa je tudi med osvoboditelji Maribora.
Po osvoboditvi je bil prvi študent, ki se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Leta 1949 je diplomiral pri prof. Borisu Kalinu ter leta 1951 končal še specialko pri prof. Frančišku Smerduju. Ob koncu 50. let je s pomočjo štipendije obiskal Pariz, kjer je nanj velik vtis naredil Ossip Zadkine, v čigar ateljeju se je izpopolnjeval.
Kot piše v velikem slovenskem biografskem leksikonu Osebnosti, Batičevo kiparstvo odlikujejo občutene in stilizirane figure ter reliefna obdelava površin. Med njegovimi vsebinsko zaokroženimi cikli so znani Rudarji, za katere je leta 1960 dobil tudi Prešernovo nagrado, Satiriada, Tragos, Eksplozija, Pojektil, Kompozicija ter upodobitve Celjskih grofov.
Je avtor več spomenikov NOB, denimo v Logatcu, Zagorju ob Savi, Velenju in Dražgošah, ter spomenika kmečkim uporom na Ljubljanskem gradu.
Leta 2015 so mu ob 90-letnici v Jakopičevi galeriji posvetili retrospektivno razstavo z naslovom Človek in mit. Kot je ob retrospektivi zapisala kustosinja Marija Skočir, je bil Batič kipar lirične osebne izpovedi, a je živel v času, ko je bil spomin na vojno še zelo živ.
V svojem delu se je sprehajal skozi vrsto materialov in tematik, a je ostal mojster klasičnih kiparskih tehnik - od klesanja v kamnu in marmorju do tehnik dodajanja, kot sta oblikovanje gline ali vlivanje v bronu. Med takšna dela sodijo portret Lenina, ki ga je izklesal leta 1946, in portret njegove bodoče žene Milene, ki ga je izklesal dve leti zatem. Oba sta iz belega marmorja. V ta okvir sodi tudi Deklica s pikapolonico iz leta 1954 iz brona, pri kateri je vidno umetnikovo razmišljanje o prostoru, ki nastaja znotraj bloka skulpture.
Znal pa je tudi presenetiti. Tako je v 70. letih minulega stoletja ustvaril serijo skulptur v steklu, v začetku 60. pa rudarsko serijo v lignitu. \"Prav steklo in lignit zaznamujeta morda njegova najbolj izrazita koraka v abstrakcijo,\" je še zapisala Skočir. (konec)tv/kb STA058 2025-06-02/10:30
Razstavo v Zasavskem muzeju Trbovlje bo odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko. Kot so zapisali v muzeju, razstava in obrazstavni katalog prepletata njegovo osebno in likovno zgodbo s poudarkom na gradivu in delih, ki se nahajajo v zbirki Zasavskega muzeja Trbovlje. V treh sobah bo z izborom gradiva predstavljena njegova ustvarjalna pot, nato mala skulptura s poudarkom na Rudarskem ciklu in javna skulptura na področju Zasavja.
Batič je izdelal približno 40 javnih kipov, poleg njih pa še številne parkovne oziroma manjše javne plastike. Njegova je denimo fontana s Povodnim možem in Urško na Gospodarskem razstavišču.
Rodil se je v Trbovljah. Odraščal je med rudarskimi otroki, a je že zgodaj pokazal zanimanje za umetnost - veliko je bral, ustvarjal z glino in risal. Med vojno se je, da bi se izognil mobilizaciji v nemško vojsko, pridružil rudarjem, nato pa se na svoj 19. rojstni dan pridružil partizanom. V narodnoosvobodilnem boju je deloval v kulturniški skupini Kozjanskega odreda in kot vojni dopisnik, bil pa je tudi med osvoboditelji Maribora.
Po osvoboditvi je bil prvi študent, ki se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Leta 1949 je diplomiral pri prof. Borisu Kalinu ter leta 1951 končal še specialko pri prof. Frančišku Smerduju. Ob koncu 50. let je s pomočjo štipendije obiskal Pariz, kjer je nanj velik vtis naredil Ossip Zadkine, v čigar ateljeju se je izpopolnjeval.
Kot piše v velikem slovenskem biografskem leksikonu Osebnosti, Batičevo kiparstvo odlikujejo občutene in stilizirane figure ter reliefna obdelava površin. Med njegovimi vsebinsko zaokroženimi cikli so znani Rudarji, za katere je leta 1960 dobil tudi Prešernovo nagrado, Satiriada, Tragos, Eksplozija, Pojektil, Kompozicija ter upodobitve Celjskih grofov.
Je avtor več spomenikov NOB, denimo v Logatcu, Zagorju ob Savi, Velenju in Dražgošah, ter spomenika kmečkim uporom na Ljubljanskem gradu.
Leta 2015 so mu ob 90-letnici v Jakopičevi galeriji posvetili retrospektivno razstavo z naslovom Človek in mit. Kot je ob retrospektivi zapisala kustosinja Marija Skočir, je bil Batič kipar lirične osebne izpovedi, a je živel v času, ko je bil spomin na vojno še zelo živ.
V svojem delu se je sprehajal skozi vrsto materialov in tematik, a je ostal mojster klasičnih kiparskih tehnik - od klesanja v kamnu in marmorju do tehnik dodajanja, kot sta oblikovanje gline ali vlivanje v bronu. Med takšna dela sodijo portret Lenina, ki ga je izklesal leta 1946, in portret njegove bodoče žene Milene, ki ga je izklesal dve leti zatem. Oba sta iz belega marmorja. V ta okvir sodi tudi Deklica s pikapolonico iz leta 1954 iz brona, pri kateri je vidno umetnikovo razmišljanje o prostoru, ki nastaja znotraj bloka skulpture.
Znal pa je tudi presenetiti. Tako je v 70. letih minulega stoletja ustvaril serijo skulptur v steklu, v začetku 60. pa rudarsko serijo v lignitu. \"Prav steklo in lignit zaznamujeta morda njegova najbolj izrazita koraka v abstrakcijo,\" je še zapisala Skočir. (konec)tv/kb STA058 2025-06-02/10:30