Usode
Ko čustva preslepijo razum
Mezzosopranistka Bernarda Fink je danes dopolnila 70 let. Hči ljubljanskih priseljencev v Argentino, kjer se je glasbeno izobraževala in se kasneje vrnila v Evropo, si je ustvarila kariero po vsem svetu, kjer je nastopala z vodilni orkestri in dirigenti. S koncertnih odrov se je poslovila, a v glasbi je še vedno prisotna s poučevanjem na tečajih.***
V Evropi se počuti Slovenko in Argentinko, Avstrija, kjer si je ustvarila dom, pa je zanjo tretja domovina, je ob življenjskem jubileju povedala za STA. Koncertov nima več, vendar sem in tja še vedno zapoje kakšno argentinsko pesem s harmonikarjem Markom Hatlakom ali kakšen tango z bratom Markom Finkom.
V svetu glasbe ostaja s sodelovanji pri raznih tekmovanjih in v žirijah, večkrat jo vabijo tudi na mojstrske tečaje po Evropi. \"Brez tega ne bi mogla,\" je dodala.
Mezzosopranistka se je rodila v Argentini staršema iz Ljubljane, ki sta morala leta 1945 tako kot še drugi Slovenci zapustiti takratno Jugoslavijo. Odraščala je v argentinskem in tudi slovenskem okolju, saj so v tamkajšnjih kulturnih centrih imeli tako šole kot zbore in gledališče.
\"Tako da sem kot Slovenka in kot Argentinka začela peti, seveda zelo kot Slovenka, ker sta oče in mama zelo rada pela. Peli smo tudi v zboru in se ogromno naučili na ta način in tako je prišla ta ogromna želja, da pojem naprej,\" se spominja Fink.
Glasbeno se je izobrazila na Visoki šoli za umetnost Gledališča Colon v Buenos Airesu, koliko nastopov je odpravila v karieri, pa ni nikoli beležila. Koncertna pot jo je sicer vodila v velika glasbena središča, od Dunaja, Berlina, Salzburga, Londona in Amsterdama do New Yorka, Tokia in Sydneyja, kjer je nastopala z velikimi dirigentskimi imeni, kot so John Eliot Gardiner, Nikolaus Harnoncourt, Mariss Jansons, Riccardo Muti in Valerij Gergijev.
Izvajala je obsežen repertoar del, ki so zabeležena tudi na ploščah, ki so bile nagrajevane. Med njimi ima opazen delež baročna glasba, čeprav se je z njo srečala šele po odhodu iz Argentine. \"Začela sem z Bachom in zame to ni bil barok. Bach je Bach, spada k vsem orkestrom, ne pripada samo specialistom, ki imajo originalne instrumente,\" je prepričana Fink.
Baročna glasba ji je bila blizu tudi zato, ker se je skladala z zmogljivostmi njenega glasu, ki so potrebne za izvajanje tovrstne glasbe, kot so hitrost, fleksibilnost in olepševanja. Poustvarjala pa je tudi dela drugih skladateljev. \"Izredno rada sem pela tudi Mozarta in potem kasneje romantike, Mahlerja, simfonično glasbo in tako dalje,\" je še povedala Fink.
Dvakrat je prejela nagrado Prešernovega sklada in leta 2022 odlikovanje srebrni red za zasluge za izjemne dosežke na področju glasbene poustvarjalnosti in predanost slovenski pesmi. Prejela je tudi avstrijski častni križ za znanost in umetnost ter Tischlerjevo nagrado. (konec)kb/tv STA022 2025-08-29/07:00
V Evropi se počuti Slovenko in Argentinko, Avstrija, kjer si je ustvarila dom, pa je zanjo tretja domovina, je ob življenjskem jubileju povedala za STA. Koncertov nima več, vendar sem in tja še vedno zapoje kakšno argentinsko pesem s harmonikarjem Markom Hatlakom ali kakšen tango z bratom Markom Finkom.
V svetu glasbe ostaja s sodelovanji pri raznih tekmovanjih in v žirijah, večkrat jo vabijo tudi na mojstrske tečaje po Evropi. \"Brez tega ne bi mogla,\" je dodala.
Mezzosopranistka se je rodila v Argentini staršema iz Ljubljane, ki sta morala leta 1945 tako kot še drugi Slovenci zapustiti takratno Jugoslavijo. Odraščala je v argentinskem in tudi slovenskem okolju, saj so v tamkajšnjih kulturnih centrih imeli tako šole kot zbore in gledališče.
\"Tako da sem kot Slovenka in kot Argentinka začela peti, seveda zelo kot Slovenka, ker sta oče in mama zelo rada pela. Peli smo tudi v zboru in se ogromno naučili na ta način in tako je prišla ta ogromna želja, da pojem naprej,\" se spominja Fink.
Glasbeno se je izobrazila na Visoki šoli za umetnost Gledališča Colon v Buenos Airesu, koliko nastopov je odpravila v karieri, pa ni nikoli beležila. Koncertna pot jo je sicer vodila v velika glasbena središča, od Dunaja, Berlina, Salzburga, Londona in Amsterdama do New Yorka, Tokia in Sydneyja, kjer je nastopala z velikimi dirigentskimi imeni, kot so John Eliot Gardiner, Nikolaus Harnoncourt, Mariss Jansons, Riccardo Muti in Valerij Gergijev.
Izvajala je obsežen repertoar del, ki so zabeležena tudi na ploščah, ki so bile nagrajevane. Med njimi ima opazen delež baročna glasba, čeprav se je z njo srečala šele po odhodu iz Argentine. \"Začela sem z Bachom in zame to ni bil barok. Bach je Bach, spada k vsem orkestrom, ne pripada samo specialistom, ki imajo originalne instrumente,\" je prepričana Fink.
Baročna glasba ji je bila blizu tudi zato, ker se je skladala z zmogljivostmi njenega glasu, ki so potrebne za izvajanje tovrstne glasbe, kot so hitrost, fleksibilnost in olepševanja. Poustvarjala pa je tudi dela drugih skladateljev. \"Izredno rada sem pela tudi Mozarta in potem kasneje romantike, Mahlerja, simfonično glasbo in tako dalje,\" je še povedala Fink.
Dvakrat je prejela nagrado Prešernovega sklada in leta 2022 odlikovanje srebrni red za zasluge za izjemne dosežke na področju glasbene poustvarjalnosti in predanost slovenski pesmi. Prejela je tudi avstrijski častni križ za znanost in umetnost ter Tischlerjevo nagrado. (konec)kb/tv STA022 2025-08-29/07:00