Mesec pred hrvaškimi predsedniškimi volitvami brez močnih sporočil in protikandidatov Milanoviću (tema)
piše dopisnica STA iz Zagreba Tina Bernik Zagreb

Na Hrvaškem bodo če mesec dni predsedniške volitve. Za petletni predsedniški mandat se poteguje 12 možnih kandidatov, ki pa po ocenah komunikacijskih strokovnjakov doslej niso jasno komunicirali svojih sporočil in soočili idej. Za favorita velja aktualni predsednik Zoran Milanović, ki glede na javnomnenjske raziskave nima močnega tekmeca.***
Osme predsedniške volitve od razglasitve hrvaške neodvisnosti bodo potekale tik pred novim letom, 29. decembra, in ne pred božičem kot pred petimi leti. To bodo tretje letošnje volitve na Hrvaškem po parlamentarnih in evropskih.
Če volivci predsednika ne bodo izvolili v prvem krogu, za kar je potrebna več kot polovica glasov, bo dva tedna pozneje, 12. januarja, potekal drugi krog volitev. Vanj se bosta uvrstila kandidata z največjim številom glasov iz prvega kroga.
Za predsednika se poteguje osem kandidatov in štiri kandidatke. Milanović za drugi mandat kandidira s podporo največje opozicijske stranke SDP. Poleg njega so kandidati še neodvisni kandidat Dragan Primorac, ki ga podpira vladajoča HDZ, neodvisna kandidatka Marija Selak Raspudić, ki se je letos razšla s konservativno stranko Most, vidna članica levo-zelene stranke Zmoremo! Ivana Kekin, član Mosta in župan Sinja Miro Bulj, kandidatka nove desne stranke Dom in narodni zbor (DOMiNO) Branka Lozo, odvetnik in zgodovinar Tomislav Jonjić, predsednik skrajno desne stranke Autohtona - HSP Dražen Keleminec, predsednik skrajno desne stranke Zakon in pravica Mislav Kolakušić, nekdanji novinar Anton Filić, podjetnik Niko Tokić Kartelo in neodvisna kandidatka Aurora Weiss.
Milanovića, ki je kljub opozorilom ustavnega sodišča sodeloval na aprilskih parlamentarnih volitvah, na katerih se je potegoval za premierja, si na predsedniškem položaju tudi prihodnjih petih letih želi več kot tretjina Hrvatov. Po zadnji javnomnenjski anketi HRejting, ki jo je minuli teden objavila hrvaška javna radiotelevizija HRT, bi zanj na volitvah glasovalo 36,8 odstotka vprašanih.
Za Primorca bi glasovala dobra petina ali 22 odstotka vprašanih, Selak Raspudić je anketa pokazala devetodstotno podporo, Kekin pa 7,5-odstotno podporo. Med preostalimi kandidati je največjo, 4,3-odstotno podporo pokazala Bulju. Vsi ostali kandidati imajo med 0,2 in dvema odstotkoma podpore. Neodločenih je 14 odstotkov vprašanih.
V drugem krogu bi Milanović dobil 52 odstotkov glasov, Primorac pa 33 odstotkov.
Vsi potencialni kandidati morajo za svojo kandidaturo zbrati najmanj 10.000 veljavnih podpisov volivcev. Zbiranje podpisov se bo začelo v petek in bo trajalo do 10. decembra. Državna volilna komisija bo najkasneje dva dni po tem objavila seznam kandidatov in šele takrat se bo začela uradna predvolilna kampanja.
Neuradna predvolilna kampanja medtem že poteka, možni kandidati so tudi že razkrili predvolilne slogane in programe.
Milanović bo na volitvah nastopil s sloganom Predsednika za predsednika, ki ga je pred 27 leti na predsedniških volitvah uporabil že Franjo Tuđman.
Kot je napovedal minuli teden na družbenem omrežju Facebook, se bo kot predsednik zavzemal za Hrvaško, \"ki misli nase in ščiti svoje interese\", ter za državo, \"ki spoštuje vse svoje državljane in v kateri so vse državne institucije v službi hrvaškega naroda, ne posameznikov\". Sporočil je še, da bodo med njegovimi prednostnimi nalogami tudi v prihodnje zaščita hrvaške suverenosti in hrvaških institucij ter skrb za hrvaške ljudi.
Slogan Primorca je Za novega predsednika, ki združuje. Med predstavljanjem volilnega programa je dejal, da bo predsednik vseh, in napovedal, da bo vrnil dostojanstvo instituciji predsednika, ki da je bila \"popolnoma porušena\". Zagotovil je tudi, da se bo z vsemi sredstvi boril proti korupciji in se zavzemal za izboljšanje pravosodnega sistema ter da bo kot vrhovni poveljnik zanesljiv partner zveze Nato.
Selak Raspudić je za predvolilna slogana izbrala Marija za Hrvaško in Več od karakterja, ker, kot je dejala, Hrvaška ne more biti ujetnik značaja in ega ene osebe. Kekin se je odločila za slogan Predsednica nove generacije in napovedala, da bo odpirala nove teme, Bulj pa se je odločil za slogana Na braniku Hrvaške in Predsednik iz ljudstva, ker je, kot so sporočili iz stranke Most, vedno branil nacionalne in ljudske interese.
Predvolilna kampanja je bila po ocenah hrvaških komunikacijskih strokovnjakov doslej bleda, v zadnjih dneh jo je zasenčila še ena od največjih korupcijskih afer v hrvaškem zdravstvu. Zaradi nje je premier Andrej Plenković razrešil zdravstvenega ministra Vilija Beroša, ki je tudi eden od osumljencev.
Predsedniški kandidati doslej niso jasno komunicirali volilnih programov in političnih sporočil, prav tako ni med njimi nobenega konflikta ne nobene konkurence med posameznimi političnimi idejami in vsebinami, ki jih ponujajo, za HRT pred dnevi ocenil komunikacijski strokovnjak Pero Maldini.
Neobičajno nekonflikten je bil v zadnjih tednih tudi Milanović. Kot je za HRT ocenila komunikacijska strokovnjakinja Smiljana Leinert-Novosel, se je namenoma odločil, da ne bo preveč komuniciral v javnosti, da bi se izognil morebitnim napakam. Podobno je pred časom menila Selak Raspudić. \"Kako dober je naš predsednik, najbolje kaže znano dejstvo, da mu podpora javnosti raste vedno, ko je tiho,\" je namreč dejala po poročanju portala hrvaške televizije N1.
Politični analitik Žarko Puhovski sicer meni, da so predsedniške volitve že odločene in da bo na njih zmagal Milanović.
\"Odločene so bile v tistem trenutku, ko se je HDZ odločil za nadomestnega kandidata, ki nima objektivnih možnosti proti Milanoviću in ki se sam vede, kot da nima nobenih možnosti,\" je minuli mesec dejal za N1. Ocenil je, da je Plenković očitno racionalno sklenil, da je zanj bolje, da na predsedniškem položaju ostane Milanović, saj da se ob njem \"pozicionira kot človek, ki brani ustavo in politično normalnost\". (konec)tib/sk STA042 2024-11-28/09:12