Stoletnica
Okrogli jubilej najstarejše Žirovke
Nemčija bo oblikovala stališče do ukrepov proti Izraelu, ki jih predlaga Evropska komisija, do vrha EU v začetku oktobra, je v četrtek po srečanju s španskim premierjem Pedrom Sanchezom v Madridu napovedal nemški kancler Friedrich Merz. Voditelja sta priznala razhajanja v stališčih glede Gaze, tako glede odziva kot priznanja Palestine.***
Vladi Nemčije in Španije imata različne poglede na konflikt v Gazi in glede tega sprejemata različne zaključke, je na novinarski konferenci s Sanchezom dejal Merz, za katerega je to prvi obisk v Španiji v vlogi kanclerja, poročajo tuje tiskovne agencije.
Politik iz vrst konservativnih krščanskih demokratov (CDU) je vztrajal, da Nemčija trdno stoji ob Izraelu, vendarle pa je njegov vojaški odziv v Gazi opisal kot nesorazmeren. \"Kritika izraelske vlade mora biti mogoča, nikoli pa ne smemo dovoliti, da bi spodbujala sovraštvo proti Judom,\" je dejal in dodal, da se s Sanchezem o tem strinjata.
V nasprotju s španskim premierjem Merz izraelskih dejanj v Gazi ne označuje kot genocid. Jasno je tudi povedal, da Nemčija zaenkrat nima namena priznati palestinske države, kot je to storila Španija. To bi moral biti eden zadnjih korakov na poti do rešitve, je menil.
Glede predloga ukrepov proti Izraelu, ki jih je ta teden predlagala Evropska komisija, je Merz napovedal oblikovanje stališča v prihodnjih dneh oz. do oktobrskega vrha EU. \"Mislim, da bomo na neformalnem Svetu 1. oktobra imeli stališče, ki ga bo podpirala celotna zvezna vlada,\" je dejal.
Sanchez, čigar socialistična vlada je med najglasnejšimi kritiki izraelskih dejanj v Gazi, je po drugi strani izrekel polno podporo predlaganim sankcijam Bruslja.
Evropska komisija je v sredo predlagala suspenz trgovinskih ugodnosti, ki jih ima Izrael v skladu s pridružitvenim sporazumom z unijo, kar bi pomenilo ponovno uvedbo carin na okoli tretjino uvoza blaga iz Izraela.
Komisija je obenem predlagala sankcije proti skrajnima izraelskima ministroma Bezalelu Smotriču in Itamarju Ben Gvirju ter izraelskim naseljencem, ki so odgovorni za nasilje nad Palestinci na zasedenem Zahodnem bregu.
Predlagane ukrepe, ki jih je pred enim tednom v nagovoru v Evropskem parlamentu napovedala predsednica komisije Ursula von der Leyen, bodo zdaj obravnavale države članice. Za suspenz trgovinskih določb pridružitvenega sporazuma bo zadoščala podpora kvalificirane večine, tj. 15 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva EU. Za uvedbo sankcij bo medtem potrebno soglasje vseh 27 članic. (konec)spo/mc STA019 2025-09-19/07:11
Vladi Nemčije in Španije imata različne poglede na konflikt v Gazi in glede tega sprejemata različne zaključke, je na novinarski konferenci s Sanchezom dejal Merz, za katerega je to prvi obisk v Španiji v vlogi kanclerja, poročajo tuje tiskovne agencije.
Politik iz vrst konservativnih krščanskih demokratov (CDU) je vztrajal, da Nemčija trdno stoji ob Izraelu, vendarle pa je njegov vojaški odziv v Gazi opisal kot nesorazmeren. \"Kritika izraelske vlade mora biti mogoča, nikoli pa ne smemo dovoliti, da bi spodbujala sovraštvo proti Judom,\" je dejal in dodal, da se s Sanchezem o tem strinjata.
V nasprotju s španskim premierjem Merz izraelskih dejanj v Gazi ne označuje kot genocid. Jasno je tudi povedal, da Nemčija zaenkrat nima namena priznati palestinske države, kot je to storila Španija. To bi moral biti eden zadnjih korakov na poti do rešitve, je menil.
Glede predloga ukrepov proti Izraelu, ki jih je ta teden predlagala Evropska komisija, je Merz napovedal oblikovanje stališča v prihodnjih dneh oz. do oktobrskega vrha EU. \"Mislim, da bomo na neformalnem Svetu 1. oktobra imeli stališče, ki ga bo podpirala celotna zvezna vlada,\" je dejal.
Sanchez, čigar socialistična vlada je med najglasnejšimi kritiki izraelskih dejanj v Gazi, je po drugi strani izrekel polno podporo predlaganim sankcijam Bruslja.
Evropska komisija je v sredo predlagala suspenz trgovinskih ugodnosti, ki jih ima Izrael v skladu s pridružitvenim sporazumom z unijo, kar bi pomenilo ponovno uvedbo carin na okoli tretjino uvoza blaga iz Izraela.
Komisija je obenem predlagala sankcije proti skrajnima izraelskima ministroma Bezalelu Smotriču in Itamarju Ben Gvirju ter izraelskim naseljencem, ki so odgovorni za nasilje nad Palestinci na zasedenem Zahodnem bregu.
Predlagane ukrepe, ki jih je pred enim tednom v nagovoru v Evropskem parlamentu napovedala predsednica komisije Ursula von der Leyen, bodo zdaj obravnavale države članice. Za suspenz trgovinskih določb pridružitvenega sporazuma bo zadoščala podpora kvalificirane večine, tj. 15 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva EU. Za uvedbo sankcij bo medtem potrebno soglasje vseh 27 članic. (konec)spo/mc STA019 2025-09-19/07:11