Mengeš
Mihaelov sejem letos v znamenju dveh jubilejev
Mednarodna skupnost se na ravnanje Izraela v Gazi odziva odločneje, ZDA vztrajajo pri podpori (tema)
piše Luka Krek Gaza/Jeruzalem/Washington/Bruselj
01.10.2025, 11:57
Mednarodna skupnost je zaradi ofenzive v Gazi v zadnjem času začela ostreje nastopati proti Izraelu. Evropa je ob vse glasnejših kritikah začela sprejemati ukrepe proti Izraelu, več zahodnih držav je priznalo Palestino, vse pogosteje je slišati, da se v Gazi dogaja genocid. ZDA, ki vztrajajo pri podpori Izraelu, so medtem predstavile mirovni načrt.***
Izrael je v zadnjih mesecih napade v Gazi še okrepil ter strada, razseljuje in pobija Palestince, ki se z nasiljem soočajo tudi na zasedenem Zahodnem bregu.
Dogajanje v Gazi, ki ga vse več voditeljev in mednarodnih organizacij označuje kot genocid, je v zadnjem času spodbudilo odločnejše odzive - tudi nekaterih tradicionalnih zaveznic Izraela.
Evropa je po napadu Hamasa pred dvema letoma odločno podprla Izrael in njegovo \"pravico do samoobrambe\", kljub vse bolj očitnim izraelskim kršitvam mednarodnega prava pa so se tako predstavniki EU kot večine evropskih držav dolgo časa zadovoljili z brezplodnimi opozorili ter neuresničenimi pozivi k \"zadržanosti\" in zagotavljanju humanitarne pomoči.
V zadnjih tednih in mesecih, potem ko ni bilo več mogoče spregledati dejstev, da Izrael ob nadaljevanju ofenzive blokira humanitarno pomoč, povzroča lakoto in načrtno razseljuje prebivalce Gaze, pa so evropske države zaostrile retoriko in stališča.
Evropska komisija je sredi septembra predlagala prve konkretne ukrepe; suspenz določenih trgovinskih določb v pridružitvenem sporazumu z Izraelom in sankcije proti skrajnim izraelskim ministrom in naseljencem. Večina sankcij sicer zahteva konsenz članic EU, ki so očitno neenotne.
Nekatere, na čelu s Španijo, Irsko in Slovenijo, že dlje časa pozivajo k ukrepanju. Lani so skupaj z Norveško priznale Palestino, stalno opozarjajo na nesprejemljivost dogajanja v Gazi in so na lastno pest sprejele nekatere sankcije proti Izraelu.
Slovenija se je v zadnjem letu uveljavila kot ena najglasnejših zagovornic pravic Palestincev. Med drugim je kot prva evropska država prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael in iz njega, za nezaželeni osebi je razglasila skrajna izraelska ministra Bezalela Smotriča in Itamarja Ben Gvira in nedavno tudi premierja Benjamina Netanjahuja. Ob tem se podobno kot Španija in Irska zavzema za ukrepe na ravni EU.
V zadnjem času se je tej skupini nekoliko približala Francija, ki skupaj s Savdsko Arabijo od poletja vodi prizadevanja za rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu in je septembra uradno priznala Palestino. Pridružilo se ji je več evropskih držav, med njimi Portugalska in Belgija, pa tudi Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija. Od prejšnjega tedna Palestino priznava večina evropskih držav in več kot 80 odstotkov od 193 članic ZN.
Podpornice Izraela, kot so Nemčija, Avstrija, Hrvaška in Madžarska, medtem niso naklonjene ukrepom EU proti Izraelu in so trenutno proti priznanju Palestine, četudi načelno podpirajo rešitev dveh držav. Kljub temu je tudi Nemčija, ena najzvestejših izraelskih zaveznic in dobaviteljic orožja, avgusta sprejela delno prepoved izvoza vojaške opreme v to državo.
Svoje nezadovoljstvo z Izraelom precej bolj očitno od politike izraža evropska javnost - naklonjenost Izraelu v zahodni Evropi je praktično na najnižji ravni doslej, je junija pokazala raziskava inštituta YouGov. Pogosti so tudi propalestinski protesti.
ZDA, ki so že desetletja znane kot neomajna zaveznica Izraela, pa kljub vse ostrejšim odzivom mednarodne skupnosti vztrajajo pri podpori izraelskim oblastem na čelu s premierjem Netanjahujem. Ta je od januarja, ko je položaj predsednika ZDA prevzel Donald Trump, že štirikrat obiskal Belo hišo.
Ob njegovem zadnjem obisku v ponedeljek je Trump oznanil načrt v 20 točkah za konec vojne v Gazi. A čeprav si ameriški predsednik želi konca spopadov, vztraja pri politični, finančni in vojaški podpori Izraelu. ZDA so junija tudi sodelovale z Izraelom v napadih na Iran, v Varnostnem svetu ZN z vetom blokirajo odločitve o ukrepih proti Izraelu in sankcionirajo mednarodne institucije, kot je Mednarodno kazensko sodišče.
Washington ima po navedbah ameriškega think-tanka Council of Foreign Relations (CFR) z Izraelom sklenjen načelen dogovor, da mu bo do leta 2028 zagotavljal 3,8 milijarde dolarjev letno, pri čemer gre predvsem za podporo izraelski vojski.
Na drugi strani je ameriška javnost vse manj naklonjena Izraelu. Glede na julijsko raziskavo inštituta Gallup je namreč delež prebivalcev ZDA, ki podpirajo izraelske vojaške operacije v Gazi, rekordno nizek - predvsem med demokrati in mladimi.
Na ameriških univerzah se nadaljujejo protesti, študentje zahtevajo prekinitev sodelovanja z izraelskimi podjetji in institucijami, podporo palestinski akademski svobodi in miru v Gazi. Univerze in lokalne oblasti v ZDA so se na proteste odzvale nasilno, med prvim valom protestov aprila lani so aretirali več kot 3000 ljudi. (konec)lkr/sk STA085 2025-10-01/11:55
Izrael je v zadnjih mesecih napade v Gazi še okrepil ter strada, razseljuje in pobija Palestince, ki se z nasiljem soočajo tudi na zasedenem Zahodnem bregu.
Dogajanje v Gazi, ki ga vse več voditeljev in mednarodnih organizacij označuje kot genocid, je v zadnjem času spodbudilo odločnejše odzive - tudi nekaterih tradicionalnih zaveznic Izraela.
Evropa je po napadu Hamasa pred dvema letoma odločno podprla Izrael in njegovo \"pravico do samoobrambe\", kljub vse bolj očitnim izraelskim kršitvam mednarodnega prava pa so se tako predstavniki EU kot večine evropskih držav dolgo časa zadovoljili z brezplodnimi opozorili ter neuresničenimi pozivi k \"zadržanosti\" in zagotavljanju humanitarne pomoči.
V zadnjih tednih in mesecih, potem ko ni bilo več mogoče spregledati dejstev, da Izrael ob nadaljevanju ofenzive blokira humanitarno pomoč, povzroča lakoto in načrtno razseljuje prebivalce Gaze, pa so evropske države zaostrile retoriko in stališča.
Evropska komisija je sredi septembra predlagala prve konkretne ukrepe; suspenz določenih trgovinskih določb v pridružitvenem sporazumu z Izraelom in sankcije proti skrajnim izraelskim ministrom in naseljencem. Večina sankcij sicer zahteva konsenz članic EU, ki so očitno neenotne.
Nekatere, na čelu s Španijo, Irsko in Slovenijo, že dlje časa pozivajo k ukrepanju. Lani so skupaj z Norveško priznale Palestino, stalno opozarjajo na nesprejemljivost dogajanja v Gazi in so na lastno pest sprejele nekatere sankcije proti Izraelu.
Slovenija se je v zadnjem letu uveljavila kot ena najglasnejših zagovornic pravic Palestincev. Med drugim je kot prva evropska država prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael in iz njega, za nezaželeni osebi je razglasila skrajna izraelska ministra Bezalela Smotriča in Itamarja Ben Gvira in nedavno tudi premierja Benjamina Netanjahuja. Ob tem se podobno kot Španija in Irska zavzema za ukrepe na ravni EU.
V zadnjem času se je tej skupini nekoliko približala Francija, ki skupaj s Savdsko Arabijo od poletja vodi prizadevanja za rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu in je septembra uradno priznala Palestino. Pridružilo se ji je več evropskih držav, med njimi Portugalska in Belgija, pa tudi Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija. Od prejšnjega tedna Palestino priznava večina evropskih držav in več kot 80 odstotkov od 193 članic ZN.
Podpornice Izraela, kot so Nemčija, Avstrija, Hrvaška in Madžarska, medtem niso naklonjene ukrepom EU proti Izraelu in so trenutno proti priznanju Palestine, četudi načelno podpirajo rešitev dveh držav. Kljub temu je tudi Nemčija, ena najzvestejših izraelskih zaveznic in dobaviteljic orožja, avgusta sprejela delno prepoved izvoza vojaške opreme v to državo.
Svoje nezadovoljstvo z Izraelom precej bolj očitno od politike izraža evropska javnost - naklonjenost Izraelu v zahodni Evropi je praktično na najnižji ravni doslej, je junija pokazala raziskava inštituta YouGov. Pogosti so tudi propalestinski protesti.
ZDA, ki so že desetletja znane kot neomajna zaveznica Izraela, pa kljub vse ostrejšim odzivom mednarodne skupnosti vztrajajo pri podpori izraelskim oblastem na čelu s premierjem Netanjahujem. Ta je od januarja, ko je položaj predsednika ZDA prevzel Donald Trump, že štirikrat obiskal Belo hišo.
Ob njegovem zadnjem obisku v ponedeljek je Trump oznanil načrt v 20 točkah za konec vojne v Gazi. A čeprav si ameriški predsednik želi konca spopadov, vztraja pri politični, finančni in vojaški podpori Izraelu. ZDA so junija tudi sodelovale z Izraelom v napadih na Iran, v Varnostnem svetu ZN z vetom blokirajo odločitve o ukrepih proti Izraelu in sankcionirajo mednarodne institucije, kot je Mednarodno kazensko sodišče.
Washington ima po navedbah ameriškega think-tanka Council of Foreign Relations (CFR) z Izraelom sklenjen načelen dogovor, da mu bo do leta 2028 zagotavljal 3,8 milijarde dolarjev letno, pri čemer gre predvsem za podporo izraelski vojski.
Na drugi strani je ameriška javnost vse manj naklonjena Izraelu. Glede na julijsko raziskavo inštituta Gallup je namreč delež prebivalcev ZDA, ki podpirajo izraelske vojaške operacije v Gazi, rekordno nizek - predvsem med demokrati in mladimi.
Na ameriških univerzah se nadaljujejo protesti, študentje zahtevajo prekinitev sodelovanja z izraelskimi podjetji in institucijami, podporo palestinski akademski svobodi in miru v Gazi. Univerze in lokalne oblasti v ZDA so se na proteste odzvale nasilno, med prvim valom protestov aprila lani so aretirali več kot 3000 ljudi. (konec)lkr/sk STA085 2025-10-01/11:55