Običaji
Trikraljevska akcija na Primskovem
Libanonski parlament je danes v drugem krogu za predsednika države izvolil dosedanjega načelnika generalštaba libanonske vojske Josepha Aouna. Na čelu države bo nasledil Michela Aouna, čigar mandat je potekel že oktobra leta 2022, a parlamentu doslej zaradi razdrobljenosti ni uspelo izvoliti njegovega naslednika.***
Joseph Aoun je bil za predsednika danes izvoljen v drugem krogu, v katerem je po poročanju tujih tiskovnih agencij prejel 99 glasov v 128-članskem parlamentu. Za izvolitev bi sicer zadostovala navadna večina 65 glasov, potem ko si Aoun v prvem krogu potrebnih dveh tretjin glasov ni uspel zagotoviti. Zbral jih je 71.
Pred tem je bil Libanon brez predsednika od oktobra 2022, ko se je mandat iztekel Michelu Aounu. Poslanci v razdrobljenem parlamentu so konsenz o novem voditelju nazadnje neuspešno poskušali doseči junija 2023.
V skladu z libanonsko politično ureditvijo predsedniški položaj zaseda maronitski kristjan, premier je sunit, predsednik parlamenta pa šiit. Kvote veljajo tudi v parlamentu, ki je posledično izredno razdrobljen.
Imenovanju Josepha Aouna so sicer nekateri nasprotovali, ker ustava določa, da predsednik v dveh letih pred izvolitvijo ne sme opravljati javne funkcije.
Z izvolitvijo je sedaj postal že četrti zaporedni nekdanji poveljnik vojske na čelu države, saj tudi mesto načelnika generalštaba praviloma pripada libanonskim kristjanom.
Novi predsednik bo funkcijo, ki ima sicer v parlamentarnem sistemu v veliki meri simbolno vlogo, prevzel v zahtevnem času. Država se je še pred letom 2020 soočala z resno gospodarsko krizo, ki je osiromašila tamkajšnje prebivalstvo. Razmere so znatno poslabšale pandemija covida-19, uničujoča eksplozija v bejrutskem pristanišču, nedavno pa še invazija, med katero so izraelske sile okupirale jug države in obstreljevale celotno državo, vključno s prestolnico Bejrut. (konec)spo/vb STA110 2025-01-09/13:58
Joseph Aoun je bil za predsednika danes izvoljen v drugem krogu, v katerem je po poročanju tujih tiskovnih agencij prejel 99 glasov v 128-članskem parlamentu. Za izvolitev bi sicer zadostovala navadna večina 65 glasov, potem ko si Aoun v prvem krogu potrebnih dveh tretjin glasov ni uspel zagotoviti. Zbral jih je 71.
Pred tem je bil Libanon brez predsednika od oktobra 2022, ko se je mandat iztekel Michelu Aounu. Poslanci v razdrobljenem parlamentu so konsenz o novem voditelju nazadnje neuspešno poskušali doseči junija 2023.
V skladu z libanonsko politično ureditvijo predsedniški položaj zaseda maronitski kristjan, premier je sunit, predsednik parlamenta pa šiit. Kvote veljajo tudi v parlamentu, ki je posledično izredno razdrobljen.
Imenovanju Josepha Aouna so sicer nekateri nasprotovali, ker ustava določa, da predsednik v dveh letih pred izvolitvijo ne sme opravljati javne funkcije.
Z izvolitvijo je sedaj postal že četrti zaporedni nekdanji poveljnik vojske na čelu države, saj tudi mesto načelnika generalštaba praviloma pripada libanonskim kristjanom.
Novi predsednik bo funkcijo, ki ima sicer v parlamentarnem sistemu v veliki meri simbolno vlogo, prevzel v zahtevnem času. Država se je še pred letom 2020 soočala z resno gospodarsko krizo, ki je osiromašila tamkajšnje prebivalstvo. Razmere so znatno poslabšale pandemija covida-19, uničujoča eksplozija v bejrutskem pristanišču, nedavno pa še invazija, med katero so izraelske sile okupirale jug države in obstreljevale celotno državo, vključno s prestolnico Bejrut. (konec)spo/vb STA110 2025-01-09/13:58