Običaji
Trikraljevska akcija na Primskovem
Libanonski parlament danes v prvem krogu, v katerem je za izvolitev potreba dvotretjinska večina, še ni uspel izvoliti predsednika države. Vojaški poveljnik Joseph Aoun je prejel 71 glasov od 128 poslancev, potreboval pa bi jih 86. V drugem krogu, ki naj bi se odvil še danes, je za uspeh potrebna navadna večina.***
Libanon je brez predsednika že od oktobra 2022, ko se je mandat iztekel Michelu Aounu. Poslanci v razdrobljenem parlamentu so konsenz o novem voditelju nazadnje neuspešno poskušali doseči junija 2023.
Danes je v prvem krogu vnovičnega poskusa izvolitve glavni favorit za zmago Joseph Aoun prejel podporo 71 poslancev. 37 jih je oddalo prazne glasovnice, 20 pa jih je bilo razglašenih za neveljavne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predsednik parlamenta Nabih Berri je po glasovanju prekinil zasedanje in nadaljevanje, ko naj bi se odvil tudi nov krog glasovanja, napovedal za 13. uro po srednjeevropskem času. Takrat bo za izvolitev zadostovalo 65 glasov.
Poslanci predsednika ne izbirajo s seznama kandidatov, pač pa lahko dajo glas komurkoli. Imenovanju Josepha Aouna sicer nekateri nasprotujejo, ker ustava določa, da predsednik v dveh letih pred izvolitvijo ne sme opravljati javne funkcije.
Če bo vendarle izvoljen, pa bo postal že četrti zaporedni nekdanji poveljnik vojske na čelu države, saj tudi mesto načelnika generalštaba praviloma pripada libanonskim kristjanom.
V skladu z libanonsko politično ureditvijo namreč predsedniški položaj zaseda maronitski kristjan, premier je sunit, predsednik parlamenta pa šiit. Kvote veljajo tudi v parlamentu, ki je posledično izredno razdrobljen.
Novi predsednik bo funkcijo, ki ima sicer v parlamentarnem sistemu v veliki meri simbolno vlogo, prevzel v zahtevnem času. Država se je še pred letom 2020 soočala z resno gospodarsko krizo, ki je osiromašila tamkajšnje prebivalstvo. Razmere so znatno poslabšale pandemija covida-19, uničujoča eksplozija v bejrutskem pristanišču, nedavno pa še invazija, med katero so izraelske sile okupirale jug države in obstreljevale celotno državo, vključno s prestolnico Bejrut. (konec)spo/mc STA085 2025-01-09/12:12
Libanon je brez predsednika že od oktobra 2022, ko se je mandat iztekel Michelu Aounu. Poslanci v razdrobljenem parlamentu so konsenz o novem voditelju nazadnje neuspešno poskušali doseči junija 2023.
Danes je v prvem krogu vnovičnega poskusa izvolitve glavni favorit za zmago Joseph Aoun prejel podporo 71 poslancev. 37 jih je oddalo prazne glasovnice, 20 pa jih je bilo razglašenih za neveljavne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predsednik parlamenta Nabih Berri je po glasovanju prekinil zasedanje in nadaljevanje, ko naj bi se odvil tudi nov krog glasovanja, napovedal za 13. uro po srednjeevropskem času. Takrat bo za izvolitev zadostovalo 65 glasov.
Poslanci predsednika ne izbirajo s seznama kandidatov, pač pa lahko dajo glas komurkoli. Imenovanju Josepha Aouna sicer nekateri nasprotujejo, ker ustava določa, da predsednik v dveh letih pred izvolitvijo ne sme opravljati javne funkcije.
Če bo vendarle izvoljen, pa bo postal že četrti zaporedni nekdanji poveljnik vojske na čelu države, saj tudi mesto načelnika generalštaba praviloma pripada libanonskim kristjanom.
V skladu z libanonsko politično ureditvijo namreč predsedniški položaj zaseda maronitski kristjan, premier je sunit, predsednik parlamenta pa šiit. Kvote veljajo tudi v parlamentu, ki je posledično izredno razdrobljen.
Novi predsednik bo funkcijo, ki ima sicer v parlamentarnem sistemu v veliki meri simbolno vlogo, prevzel v zahtevnem času. Država se je še pred letom 2020 soočala z resno gospodarsko krizo, ki je osiromašila tamkajšnje prebivalstvo. Razmere so znatno poslabšale pandemija covida-19, uničujoča eksplozija v bejrutskem pristanišču, nedavno pa še invazija, med katero so izraelske sile okupirale jug države in obstreljevale celotno državo, vključno s prestolnico Bejrut. (konec)spo/mc STA085 2025-01-09/12:12