Alpsko smučanje
Verjame, da je lahko najboljši
Leto 2025: Nemčija v pripravah na predčasne volitve (tema)
pripravila Sara Božič Erjavec Tekavec Berlin
20.12.2024, 11:02
Nemčija je v nizkem startu za predčasne parlamentarne volitve, prve po 20 letih. Podobno kot leta 2005 so do njih privedli socialdemokrati (SPD), tokrat na čelu s kanclerjem Olafom Scholzem, ki po razpadu koalicije v ponedeljek v parlamentu ni dobil zaupnice. Podobno kot pred 20 leti ankete tudi sedaj napovedujejo zmago krščanskim demokratom (CDU).***
Pri krščanskih demokratih so se že konec poletja začeli pripravljati na volitve. Računali so na to, da koalicija SPD, Zelenih in liberalcev (FDP) ne bo dočakala rednih volitev, ki so bile predvidene za september prihodnje leto. Unija je vsak teden glasneje kritizirala vlado, kopičili so se pozivi k predčasnim volitvam.
Oktobra je postalo jasno, da koalicija treh strank - prva take oblike na zvezni ravni - ne bo zdržala do rednih volitev. Prevelike so bile vrzeli med njihovimi stališči, vse več je bilo javnih sporov in premalo pripravljenosti na sprejemanje kompromisov. Na koncu pa jim je previsoko oviro predstavljal proračun.
Scholz je bil mnenja, da je treba za okrevanje nemškega gospodarstva in ohranjanje blaginje začasno prezreti dolžniško zavoro, medtem ko je vodja FDP in finančni minister Christian Lindner vztrajal pri spoštovanju zavore, saj da s tem spoštuje ustavo.
Scholz je v začetku novembra javil, da je predsednika države Frank-Walterja Steinmeierja prosil za razrešitev Lindnerja. Sledil je večinski odstop ministrov iz vrst FDP. Odprto je takrat ostalo, kdaj bo šel Scholz po zaupnico v parlament, kar je predpogoj za predčasne parlamentarne volitve.
Po pritiskih predvsem iz vrst CDU so skupaj z SPD uskladili časovnico in za datum novih predčasnih volitev določili 23. februar.
V skladu z dogovorom je šel Scholz po zaupnico v parlament v ponedeljek in jo po pričakovanjih izgubil. Podprli so ga le njegovi socialdemokrati in nekaj poslancev skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), koalicijski Zeleni pa so se vzdržali. Scholz je nato o rezultatih obvestil Steinmeierja. Ta mora sedaj v 21 dneh razpustiti parlament in razpisati nove volitve. Da bi realizirali datum volitev 23. februarja, jih lahko razpiše šele po 25. decembru.
Čeprav uradno volitve še niso razpisane, pa je volilni boj že v polnem zagonu, toni pa se zaostrujejo.
Stranke so že izbrale svoje kanclerske oz. vodilne kandidate, številne so tudi predstavile svoje programe. Manjkajo sicer še nekatere uradne potrditve s strani pristojnih organov strank, a jih to ne ovira pri tem, da bi že nagovarjali volivce.
Najbolje trenutno glede na ankete kaže konservativni uniji CDU/CSU, podprlo bi jo okoli 30 odstotkov volivcev. Njen kanclerski kandidat, predsednik CDU Friedrich Merz pa že dlje časa krepi svojo javno podobo tudi z obiski v tujini, med drugim v Ukrajini.
Stranka nekdanje dolgoletne kanclerke Angele Merkel obljublja nižanje davkov, predvsem na področju plač in višjih zaslužkov. Vztrajati nameravajo pri dolžniški zavori, podobno kot FDP. Merz je nedavno dejal, da se bo nemško gospodarstvo rešilo, če se bo več delalo, zato namerava nagrajevati bolj delavne.
Skušajo pa iti s svojo politiko korak bolj v desno in med drugim zaostriti migrantsko politiko. Ukrajino bi dodatno podprli, pod določenimi pogoji tudi z raketami dolgega dosega taurus, kar SPD vztrajno zavrača.
Trenutno vladajoča SPD po nekaj notranjih sporih vztraja pri Scholzu kot kanclerskemu kandidatu. Stranki sicer podpora pada in je s trenutno okoli 17-odstotno podporo na tretjem mestu za AfD, je razvidno iz portala Wahlrecht, kjer spremljajo javnomnenjske raziskave.
Scholz je v nagovoru parlamentu v ponedeljek dal jasno vedeti, da se namerava SPD boriti za socialno varnost ter da zagovarja več vlaganja in javne porabe. Prepričan je, da bo to pomagalo nemškemu gospodarstvu in državljanom.
Se pa po tokratnih volitvah obetajo pomembne spremembe, veliko oči je uprtih predvsem v skrajno AfD, ki ji ankete napovedujejo drugo mesto z okoli 18-odstotno podporo. Na zvezne volitve se prvič podaja tudi Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW), ki sicer zaradi izstopov iz Levice v bundestagu že ima poslansko skupino, a naj bi se ta še okrepila. Na drugi strani je možen prav izpad Levice, kjer je bila Wagenknecht leta vidnejša članica.
Ker bi lahko iz parlamenta izpadli tudi liberalci, s katerimi bi lahko CDU glede na program najlažje sodelovala, pa unija ne bo imela več veliko izbire pri koalicijskih partnerjih. Merz je ta teden že kritiziral Zelene, da ni veliko pripravljenosti za sodelovanje, ostro nastopa tudi proti SPD in Scholzu. Z obema strankama bi bila sicer možna koalicija. Glede na volilni program bi pri določenih točkah našli več podobnosti med CDU in Zelenimi, kot pa CDU in SPD, poroča portal Tagesschau.
Pred Nemčijo so težki časi, predvsem na področju gospodarstva, ocenjujejo analitiki. Stagnacija gospodarske rasti, izzivi v avtomobilski panogi, rast cen in nejasni načrti glede energetskega prehoda bodo eni prvih izzivov nove vlade. Soočiti se bodo morali tudi z vprašanjem konkurenčnosti in s pričakovano spremembo ameriške politike pod vodstvom Donalda Trumpa, ki bo šla verjetno bolj v smeri protekcionizma. V zadnjih letih se je še izkazalo, da dosedanji nemški poslovni model ne deluje več, zato bo iskanje rešitev na tem področju neizogibno. (konec)set/vb STA085 2024-12-20/11:01
Pri krščanskih demokratih so se že konec poletja začeli pripravljati na volitve. Računali so na to, da koalicija SPD, Zelenih in liberalcev (FDP) ne bo dočakala rednih volitev, ki so bile predvidene za september prihodnje leto. Unija je vsak teden glasneje kritizirala vlado, kopičili so se pozivi k predčasnim volitvam.
Oktobra je postalo jasno, da koalicija treh strank - prva take oblike na zvezni ravni - ne bo zdržala do rednih volitev. Prevelike so bile vrzeli med njihovimi stališči, vse več je bilo javnih sporov in premalo pripravljenosti na sprejemanje kompromisov. Na koncu pa jim je previsoko oviro predstavljal proračun.
Scholz je bil mnenja, da je treba za okrevanje nemškega gospodarstva in ohranjanje blaginje začasno prezreti dolžniško zavoro, medtem ko je vodja FDP in finančni minister Christian Lindner vztrajal pri spoštovanju zavore, saj da s tem spoštuje ustavo.
Scholz je v začetku novembra javil, da je predsednika države Frank-Walterja Steinmeierja prosil za razrešitev Lindnerja. Sledil je večinski odstop ministrov iz vrst FDP. Odprto je takrat ostalo, kdaj bo šel Scholz po zaupnico v parlament, kar je predpogoj za predčasne parlamentarne volitve.
Po pritiskih predvsem iz vrst CDU so skupaj z SPD uskladili časovnico in za datum novih predčasnih volitev določili 23. februar.
V skladu z dogovorom je šel Scholz po zaupnico v parlament v ponedeljek in jo po pričakovanjih izgubil. Podprli so ga le njegovi socialdemokrati in nekaj poslancev skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), koalicijski Zeleni pa so se vzdržali. Scholz je nato o rezultatih obvestil Steinmeierja. Ta mora sedaj v 21 dneh razpustiti parlament in razpisati nove volitve. Da bi realizirali datum volitev 23. februarja, jih lahko razpiše šele po 25. decembru.
Čeprav uradno volitve še niso razpisane, pa je volilni boj že v polnem zagonu, toni pa se zaostrujejo.
Stranke so že izbrale svoje kanclerske oz. vodilne kandidate, številne so tudi predstavile svoje programe. Manjkajo sicer še nekatere uradne potrditve s strani pristojnih organov strank, a jih to ne ovira pri tem, da bi že nagovarjali volivce.
Najbolje trenutno glede na ankete kaže konservativni uniji CDU/CSU, podprlo bi jo okoli 30 odstotkov volivcev. Njen kanclerski kandidat, predsednik CDU Friedrich Merz pa že dlje časa krepi svojo javno podobo tudi z obiski v tujini, med drugim v Ukrajini.
Stranka nekdanje dolgoletne kanclerke Angele Merkel obljublja nižanje davkov, predvsem na področju plač in višjih zaslužkov. Vztrajati nameravajo pri dolžniški zavori, podobno kot FDP. Merz je nedavno dejal, da se bo nemško gospodarstvo rešilo, če se bo več delalo, zato namerava nagrajevati bolj delavne.
Skušajo pa iti s svojo politiko korak bolj v desno in med drugim zaostriti migrantsko politiko. Ukrajino bi dodatno podprli, pod določenimi pogoji tudi z raketami dolgega dosega taurus, kar SPD vztrajno zavrača.
Trenutno vladajoča SPD po nekaj notranjih sporih vztraja pri Scholzu kot kanclerskemu kandidatu. Stranki sicer podpora pada in je s trenutno okoli 17-odstotno podporo na tretjem mestu za AfD, je razvidno iz portala Wahlrecht, kjer spremljajo javnomnenjske raziskave.
Scholz je v nagovoru parlamentu v ponedeljek dal jasno vedeti, da se namerava SPD boriti za socialno varnost ter da zagovarja več vlaganja in javne porabe. Prepričan je, da bo to pomagalo nemškemu gospodarstvu in državljanom.
Se pa po tokratnih volitvah obetajo pomembne spremembe, veliko oči je uprtih predvsem v skrajno AfD, ki ji ankete napovedujejo drugo mesto z okoli 18-odstotno podporo. Na zvezne volitve se prvič podaja tudi Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW), ki sicer zaradi izstopov iz Levice v bundestagu že ima poslansko skupino, a naj bi se ta še okrepila. Na drugi strani je možen prav izpad Levice, kjer je bila Wagenknecht leta vidnejša članica.
Ker bi lahko iz parlamenta izpadli tudi liberalci, s katerimi bi lahko CDU glede na program najlažje sodelovala, pa unija ne bo imela več veliko izbire pri koalicijskih partnerjih. Merz je ta teden že kritiziral Zelene, da ni veliko pripravljenosti za sodelovanje, ostro nastopa tudi proti SPD in Scholzu. Z obema strankama bi bila sicer možna koalicija. Glede na volilni program bi pri določenih točkah našli več podobnosti med CDU in Zelenimi, kot pa CDU in SPD, poroča portal Tagesschau.
Pred Nemčijo so težki časi, predvsem na področju gospodarstva, ocenjujejo analitiki. Stagnacija gospodarske rasti, izzivi v avtomobilski panogi, rast cen in nejasni načrti glede energetskega prehoda bodo eni prvih izzivov nove vlade. Soočiti se bodo morali tudi z vprašanjem konkurenčnosti in s pričakovano spremembo ameriške politike pod vodstvom Donalda Trumpa, ki bo šla verjetno bolj v smeri protekcionizma. V zadnjih letih se je še izkazalo, da dosedanji nemški poslovni model ne deluje več, zato bo iskanje rešitev na tem področju neizogibno. (konec)set/vb STA085 2024-12-20/11:01