TUHINJSKA DOLINA
Brezplačne sadike sončnic
Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) letošnjo Lavrinovo diplomo podeljuje hrvaški prevajalki Aniti Peti-Stantić. Priznanje prejme za opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike in prispevek k uveljavljanju slovenske književnosti v tujini. Ima več kot 70 prevodov iz slovenščine v hrvaščino.***
Kot so zapisali v utemeljitvi, prevajalka na področju leposlovja za odrasle prevaja zlasti knjige sodobnih slovenskih avtorjev. Med njimi so knjige kresnikovih nagrajencev, kot so Koliko si moja Andreja E. Skubica, In ljubezen tudi Draga Jančarja ter Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj, ter prejemnikov nagrade Evropske unije za književnost, kot sta Gabrijela Babnik z delom Sušna doba in Intimno ter Anja Mugerli s Čebeljo družino.
Med leposlovjem za otroke in mladino so izpostavili njene prevode sodobnih slovenskih avtoric Lile Prap, Anje Štefan in Špele Frlic, prevodi humanistične in znanstvene literature pa vključujejo avtorje, kot so Dušan Nečak, Ksenija Vidmar Horvat, Jernej Kosi, Zmago Šmitek, Peter Vodopivec in Renata Salecl.
Posebno pozornost si zaslužita prevoda knjig Fojbe in Partizani avtorja Jožeta Pirjevca, saj je za hrvaške bralce zanimiva polpretekla zgodovina naših skupnih prostorov, so zapisali.
Kot so poudarili v utemeljitvi Lavrinove diplome, je Peti-Stantić tudi prevodoslovka, promotorka slovenske književnosti in zavzeta mentorica mladim prevajalcem. Kot prevodoslovka se udeležuje znanstvenih simpozijev o prevajanju in povezuje dogodke na isto temo, med drugim s prav tako uveljavljeno prevajalko iz slovenščine Jagno Pogačnik.
V sodelovanju s slovensko manjšino večkrat organizira predstavitve slovenske literature v Zagrebu in sodeluje s slovenskim veleposlaništvom na Hrvaškem pri organizaciji gostovanj slovenskih avtorjev. Na njeno pobudo so pomembne hrvaške založbe, kot so Fraktura, Naklada Ljevak, Sandorf in Srednja Europa, začele redno objavljati prevode uveljavljenih slovenskih avtorjev.
Z založniki pogosto sodeluje pri predstavitvah knjig in okroglih mizah, na povabilo organizatorjev slovenskega nastopa na knjižnem sejmu v Frankfurtu pa je sodelovala na prevajalskem dogodku z režiserjem Goranom Vojnovićem. V organizaciji Društva hrvaških književnih prevajalcev redno objavlja kratke kritike in priporočila novih prevodov ter s prevodi iz slovenščine sodeluje na letnih razstavah društva. Besedila o knjigah objavlja na spletnih portalih in v znanstvenih revijah.
Hrvaška jezikoslovka in prevajalka je od leta 2005 predstojnica katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. Na študiju južnoslovanskih jezikov predava jezikoslovne predmete. Je tudi avtorica slovarja slovenskega in hrvaškega jezika Veliki suvremeni slovensko-hrvatski i hrvatsko-slovenski rječnik, ki je izšel leta 2008.
Lani je diplomo prejela poljska prevajalka in slavistka Joanna Pomorska. (konec)nak/kb STA106 2025-05-29/14:20
Kot so zapisali v utemeljitvi, prevajalka na področju leposlovja za odrasle prevaja zlasti knjige sodobnih slovenskih avtorjev. Med njimi so knjige kresnikovih nagrajencev, kot so Koliko si moja Andreja E. Skubica, In ljubezen tudi Draga Jančarja ter Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj, ter prejemnikov nagrade Evropske unije za književnost, kot sta Gabrijela Babnik z delom Sušna doba in Intimno ter Anja Mugerli s Čebeljo družino.
Med leposlovjem za otroke in mladino so izpostavili njene prevode sodobnih slovenskih avtoric Lile Prap, Anje Štefan in Špele Frlic, prevodi humanistične in znanstvene literature pa vključujejo avtorje, kot so Dušan Nečak, Ksenija Vidmar Horvat, Jernej Kosi, Zmago Šmitek, Peter Vodopivec in Renata Salecl.
Posebno pozornost si zaslužita prevoda knjig Fojbe in Partizani avtorja Jožeta Pirjevca, saj je za hrvaške bralce zanimiva polpretekla zgodovina naših skupnih prostorov, so zapisali.
Kot so poudarili v utemeljitvi Lavrinove diplome, je Peti-Stantić tudi prevodoslovka, promotorka slovenske književnosti in zavzeta mentorica mladim prevajalcem. Kot prevodoslovka se udeležuje znanstvenih simpozijev o prevajanju in povezuje dogodke na isto temo, med drugim s prav tako uveljavljeno prevajalko iz slovenščine Jagno Pogačnik.
V sodelovanju s slovensko manjšino večkrat organizira predstavitve slovenske literature v Zagrebu in sodeluje s slovenskim veleposlaništvom na Hrvaškem pri organizaciji gostovanj slovenskih avtorjev. Na njeno pobudo so pomembne hrvaške založbe, kot so Fraktura, Naklada Ljevak, Sandorf in Srednja Europa, začele redno objavljati prevode uveljavljenih slovenskih avtorjev.
Z založniki pogosto sodeluje pri predstavitvah knjig in okroglih mizah, na povabilo organizatorjev slovenskega nastopa na knjižnem sejmu v Frankfurtu pa je sodelovala na prevajalskem dogodku z režiserjem Goranom Vojnovićem. V organizaciji Društva hrvaških književnih prevajalcev redno objavlja kratke kritike in priporočila novih prevodov ter s prevodi iz slovenščine sodeluje na letnih razstavah društva. Besedila o knjigah objavlja na spletnih portalih in v znanstvenih revijah.
Hrvaška jezikoslovka in prevajalka je od leta 2005 predstojnica katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. Na študiju južnoslovanskih jezikov predava jezikoslovne predmete. Je tudi avtorica slovarja slovenskega in hrvaškega jezika Veliki suvremeni slovensko-hrvatski i hrvatsko-slovenski rječnik, ki je izšel leta 2008.
Lani je diplomo prejela poljska prevajalka in slavistka Joanna Pomorska. (konec)nak/kb STA106 2025-05-29/14:20