Aktualno
Premik ure
Leto 2024 je bilo ugodno za pridelavo skoraj vse vrste strnih žit, koruzo, oljnice in zeleno krmo z njiv. Letina je bila količinsko dobra tudi pri skoraj vseh vrstah poznega sadja, nekoliko slabša pa pri zgodnjem sadju. Vinogradi so po drugi strani obrodili najslabše od začetka spremljanja podatkov, je konec tedna objavil državni statistični urad.***
Površina, posejana s pšenico, se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšala za dva odstotka, a je obrodila bolje. Povprečni pridelek je bil s 5,5 tone na hektar za osem odstotkov večji kot leto prej in za štiri odstotke nad desetletnim povprečjem. Skupno je bilo lani na skoraj 28.000 hektarjih pridelanih okoli 152.400 ton pšenice.
Nekoliko slabša je bila letina ječmena. Posejan je bil na približno 21.000 hektarjih, kjer so kmetje pridelali okoli 100.700 ton zrnja. Povprečno so s hektarja poželi 4,8 tone ječmena, kar je za štiri odstotke več kot predlani, a za dva odstotka manj v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let.
Koruza je bila lani posejana na okoli 72.700 hektarjih, kar je v medletni primerjavi za dva odstotka manjša površina. Od tega je bilo skoraj 60 odstotkov površine namenjene za pridelavo zrnja, ki je obrodila dobro - 9,2 tone na hektar je pomenilo za pet odstotkov več kot leta 2023 in za tri odstotke% več od desetletnega povprečja.
Silažna koruza je rasla na tri odstotke večji površini kot v prejšnjem letu, povprečni pridelek pa je bil za desetino večji. Z enega hektarja so pospravili v povprečju 43,7 tone koruzne silaže.
Vse oljnice so lani obrodile bolje kot leto prej. Skupni pridelek oljne ogrščice je bil težji za 13 odstotkov, čeprav je zrasel na za desetino manjši površini. Povprečni pridelek je znašal 3,2 tone na hektar.
Pridelavi soje je bila namenjena največja površina od začetka spremljanja podatkov - 4166 hektarjev, pri čemer je bil povprečni pridelek 2,8 tone na hektar primerljiv s povprečjem zadnjih desetih let.
Površina njiv, posejana z oljnimi bučami, se je na letni ravni povečala za 27 odstotkov, in tudi obrodile so zelo dobro. Povprečni pridelek suhega bučnega semena je znašal 0,7 tone na hektar, kar je za 13 odstotkov več od povprečja zadnjih deset let. Skupno je bilo na približno 3760 hektarjih pridelanih 2530 ton bučnic.
Sončnice so obrodile za pet odstotkov boljše v primerjavi s preteklim letom, kljub temu je povprečni pridelek 2,1 tone na hektar bil lažji za devet odstotkov v primerjavi z zadnjim desetletnim povprečjem.
Kmetje so trave ter travne, deteljnotravne in travnodeteljne mešanice lani pridelovali na skupno 30.133 hektarjih njiv, kar je za 13 odstotkov manjša površina kot leto prej. Povprečni pridelek 6,4 tone na hektar je bil primerljiv z desetletnim povprečjem in za osem odstotkov večji od tistega v 2023.
Pridelek sena s trajnega travinja je bil za pet odstotkov večji kot leto prej, z okoli 274.000 hektarjev travnikov in pašnikov pa so kmetje pridobili približno 1,6 milijona tone suhega sena ali šest ton na hektar.
Po zelo slabi letini sadja v intenzivnih sadovnjakih v letu 2023 je bila lanska letina dobra pri večini poznega sadja, to je pri jabolkih in hruškah, medtem ko je bila letina breskev in nektarinahh primerljiva z desetletnim povprečjem.
Medtem pa je bil pridelek pri zgodnjih sadnih vrstah, to je marelicah in češnjah, ter orehih nekoliko manjši od desetletnega povprečja.
Dobro letino so imeli v oljčnikih, kjer so oljkarji v povprečju nabrali 2,3 tone plodov na hektar, skupno okoli 3800 ton. Povprečni pridelek je bil skoraj trikrat večji kot v 2023 in za več kot polovico nad desetletnim povprečjem.
V ekstenzivnih sadovnjakih so vse sadne vrste obrodile bolje kot v 2023, skupno so nabrali okoli 26.000 ton sadja. Pri jablanah, hruškah ter češpljah in slivah je bila letina nad desetletnim povprečjem, pri marelicah, breskvah in nektarinah ter orehih pa nekoliko pod njim.
V vinogradih pa je bil pridelek grozdja najmanjši od začetka spremljanja podatkov. V povprečju so trte obrodile 4,8 tone na hektar, kar je za 13 odstotkov manj kot v 2023 in za četrtino manj od povprečja zadnjih deset let. Količina pobranega grozdja je bila pri belih sortah z nekaj manj kot 47.000 tonami za 15 odstotkov manjša kot v letu 2023, rdečih sort pa je bilo s približno 21.000 tonami za 11 odstotkov manj.
Zelenjadnice so v Sloveniji lani pridelovali na okoli 4700 hektarjih, kar je za devet odstotkov večja površina kot leto prej. Skupno so pridelali približno 85.400 ton zelenjave, od katere jo je bilo skoraj 56.000 ton pridelano za prodajo. Največ je bilo belega zelja, ki sta mu sledila čebula in paradižnik. Lanski povprečni pridelki so bili pri skoraj vseh vrstah zelenjadnic nekoliko boljši od predlanskih, so še navedli statistiki. (konec)kad/zc STA043 2025-03-30/09:09
Površina, posejana s pšenico, se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšala za dva odstotka, a je obrodila bolje. Povprečni pridelek je bil s 5,5 tone na hektar za osem odstotkov večji kot leto prej in za štiri odstotke nad desetletnim povprečjem. Skupno je bilo lani na skoraj 28.000 hektarjih pridelanih okoli 152.400 ton pšenice.
Nekoliko slabša je bila letina ječmena. Posejan je bil na približno 21.000 hektarjih, kjer so kmetje pridelali okoli 100.700 ton zrnja. Povprečno so s hektarja poželi 4,8 tone ječmena, kar je za štiri odstotke več kot predlani, a za dva odstotka manj v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let.
Koruza je bila lani posejana na okoli 72.700 hektarjih, kar je v medletni primerjavi za dva odstotka manjša površina. Od tega je bilo skoraj 60 odstotkov površine namenjene za pridelavo zrnja, ki je obrodila dobro - 9,2 tone na hektar je pomenilo za pet odstotkov več kot leta 2023 in za tri odstotke% več od desetletnega povprečja.
Silažna koruza je rasla na tri odstotke večji površini kot v prejšnjem letu, povprečni pridelek pa je bil za desetino večji. Z enega hektarja so pospravili v povprečju 43,7 tone koruzne silaže.
Vse oljnice so lani obrodile bolje kot leto prej. Skupni pridelek oljne ogrščice je bil težji za 13 odstotkov, čeprav je zrasel na za desetino manjši površini. Povprečni pridelek je znašal 3,2 tone na hektar.
Pridelavi soje je bila namenjena največja površina od začetka spremljanja podatkov - 4166 hektarjev, pri čemer je bil povprečni pridelek 2,8 tone na hektar primerljiv s povprečjem zadnjih desetih let.
Površina njiv, posejana z oljnimi bučami, se je na letni ravni povečala za 27 odstotkov, in tudi obrodile so zelo dobro. Povprečni pridelek suhega bučnega semena je znašal 0,7 tone na hektar, kar je za 13 odstotkov več od povprečja zadnjih deset let. Skupno je bilo na približno 3760 hektarjih pridelanih 2530 ton bučnic.
Sončnice so obrodile za pet odstotkov boljše v primerjavi s preteklim letom, kljub temu je povprečni pridelek 2,1 tone na hektar bil lažji za devet odstotkov v primerjavi z zadnjim desetletnim povprečjem.
Kmetje so trave ter travne, deteljnotravne in travnodeteljne mešanice lani pridelovali na skupno 30.133 hektarjih njiv, kar je za 13 odstotkov manjša površina kot leto prej. Povprečni pridelek 6,4 tone na hektar je bil primerljiv z desetletnim povprečjem in za osem odstotkov večji od tistega v 2023.
Pridelek sena s trajnega travinja je bil za pet odstotkov večji kot leto prej, z okoli 274.000 hektarjev travnikov in pašnikov pa so kmetje pridobili približno 1,6 milijona tone suhega sena ali šest ton na hektar.
Po zelo slabi letini sadja v intenzivnih sadovnjakih v letu 2023 je bila lanska letina dobra pri večini poznega sadja, to je pri jabolkih in hruškah, medtem ko je bila letina breskev in nektarinahh primerljiva z desetletnim povprečjem.
Medtem pa je bil pridelek pri zgodnjih sadnih vrstah, to je marelicah in češnjah, ter orehih nekoliko manjši od desetletnega povprečja.
Dobro letino so imeli v oljčnikih, kjer so oljkarji v povprečju nabrali 2,3 tone plodov na hektar, skupno okoli 3800 ton. Povprečni pridelek je bil skoraj trikrat večji kot v 2023 in za več kot polovico nad desetletnim povprečjem.
V ekstenzivnih sadovnjakih so vse sadne vrste obrodile bolje kot v 2023, skupno so nabrali okoli 26.000 ton sadja. Pri jablanah, hruškah ter češpljah in slivah je bila letina nad desetletnim povprečjem, pri marelicah, breskvah in nektarinah ter orehih pa nekoliko pod njim.
V vinogradih pa je bil pridelek grozdja najmanjši od začetka spremljanja podatkov. V povprečju so trte obrodile 4,8 tone na hektar, kar je za 13 odstotkov manj kot v 2023 in za četrtino manj od povprečja zadnjih deset let. Količina pobranega grozdja je bila pri belih sortah z nekaj manj kot 47.000 tonami za 15 odstotkov manjša kot v letu 2023, rdečih sort pa je bilo s približno 21.000 tonami za 11 odstotkov manj.
Zelenjadnice so v Sloveniji lani pridelovali na okoli 4700 hektarjih, kar je za devet odstotkov večja površina kot leto prej. Skupno so pridelali približno 85.400 ton zelenjave, od katere jo je bilo skoraj 56.000 ton pridelano za prodajo. Največ je bilo belega zelja, ki sta mu sledila čebula in paradižnik. Lanski povprečni pridelki so bili pri skoraj vseh vrstah zelenjadnic nekoliko boljši od predlanskih, so še navedli statistiki. (konec)kad/zc STA043 2025-03-30/09:09