Obletnica državne pogodbe
Sedmi člen, slaba vest Avstrije
V letu 2024 se je v primerjavi z letom poprej večina kazalnikov bolniške odsotnosti povišala. Več je bilo primerov bolniške odsotnosti, izgubljenih je bilo več koledarskih dni, zaposleni so bili bolniško odsotni večkrat v letu, je pa posamezna odsotnost trajala krajši čas, so navedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).***
Kot izhaja iz podatkov NIJZ, je bilo lani več kot 1,6 milijona primerov bolniške odsotnosti, posamezna bolniška odsotnost je v povprečju trajala 11,85 dneva. Izgubljenih pa je bilo več kot 19 milijonov koledarski dni.
Ženske so bile upravičeno odsotne z dela približno dvakrat pogosteje kot moški, hkrati pa je posamezna odsotnost pri moških v povprečju trajala štiri dni dlje kot pri ženskah. Ženske so bile namreč bolniško odsotne v povprečju 10,26 dneva, moški pa 14,63 dneva.
Vodilni vzroki bolniških odsotnosti so predvsem bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, poškodbe in zastrupitve izven dela, nalezljive bolezni in težave v povezavi z duševnim zdravjem ter rakava obolenja.
Pri tem so po navedbah NIJZ razlike glede na starost zaposlenih. Pri mlajših zaposlenih so vodilni vzroki bolniške odsotnosti poškodbe in zastrupitve izven dela ter nalezljive bolezni, pri starejših zaposlenih pa prevladujejo bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva ter rakava obolenja.
Povprečna dolžina posamezne bolniške odsotnosti narašča z višanjem starosti zaposlenih, medtem ko se pogostost koriščenja bolniške odsotnosti z višanjem starosti zaposlenih znižuje.
Iz podatkov za obdobje 2014-2024, ki so objavljeni na podatkovnem portalu NIJZ, izhaja, da je bilo lani med vsemi leti največ primerov bolniške odsotnosti. Več izgubljenih koledarskih dni kot lani pa je bilo le leta 2022, ko jih je bilo skoraj 20,5 milijona.
Je pa bilo lani povprečno trajanje posamezne bolniške odsotnosti najkrajše med vsem leti. Najdlje je v povprečju posamezna bolniška odsotnost trajala v letu 2020, in sicer 18,04 dneva.
STA objavlja tabelo s podatki o številu primerov bolniške odsotnosti, izgubljenih koledarskih dneh in povprečnem trajanju posamezne bolniške odsotnosti za obdobje 2014-2024.
Vir: Podatkovni portal NIJZ (konec)tz/apo STA029 2025-05-17/07:30
Kot izhaja iz podatkov NIJZ, je bilo lani več kot 1,6 milijona primerov bolniške odsotnosti, posamezna bolniška odsotnost je v povprečju trajala 11,85 dneva. Izgubljenih pa je bilo več kot 19 milijonov koledarski dni.
Ženske so bile upravičeno odsotne z dela približno dvakrat pogosteje kot moški, hkrati pa je posamezna odsotnost pri moških v povprečju trajala štiri dni dlje kot pri ženskah. Ženske so bile namreč bolniško odsotne v povprečju 10,26 dneva, moški pa 14,63 dneva.
Vodilni vzroki bolniških odsotnosti so predvsem bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, poškodbe in zastrupitve izven dela, nalezljive bolezni in težave v povezavi z duševnim zdravjem ter rakava obolenja.
Pri tem so po navedbah NIJZ razlike glede na starost zaposlenih. Pri mlajših zaposlenih so vodilni vzroki bolniške odsotnosti poškodbe in zastrupitve izven dela ter nalezljive bolezni, pri starejših zaposlenih pa prevladujejo bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva ter rakava obolenja.
Povprečna dolžina posamezne bolniške odsotnosti narašča z višanjem starosti zaposlenih, medtem ko se pogostost koriščenja bolniške odsotnosti z višanjem starosti zaposlenih znižuje.
Iz podatkov za obdobje 2014-2024, ki so objavljeni na podatkovnem portalu NIJZ, izhaja, da je bilo lani med vsemi leti največ primerov bolniške odsotnosti. Več izgubljenih koledarskih dni kot lani pa je bilo le leta 2022, ko jih je bilo skoraj 20,5 milijona.
Je pa bilo lani povprečno trajanje posamezne bolniške odsotnosti najkrajše med vsem leti. Najdlje je v povprečju posamezna bolniška odsotnost trajala v letu 2020, in sicer 18,04 dneva.
STA objavlja tabelo s podatki o številu primerov bolniške odsotnosti, izgubljenih koledarskih dneh in povprečnem trajanju posamezne bolniške odsotnosti za obdobje 2014-2024.
koledarski povp. trajanje leto primeri dnevi ene odsotnosti ----------------------------------------------------- 2014 739.708 11.069.174 14,96 2015 859.615 11.909.927 13,85 2016 839.533 12.279.198 14,63 2017 920.812 13.322.969 14,47 2018 990.027 14.780.930 14,93 2019 1.072.394 16.242.330 15,15 2020 897.133 16.183.872 18,04 2021 1.061.760 17.844.331 16,81 2022 1.525.305 20.494.360 13,44 2023 1.315.106 18.295.988 13,91 2024 1.643.869 19.477.932 11,85
Vir: Podatkovni portal NIJZ (konec)tz/apo STA029 2025-05-17/07:30