Kegljanje
Dve odličji tudi za Marjana Žalarja
KSJS za sestanek socialnih partnerjev o prispevnih stopnjah (dopolnjeno) -> z odzivom ministrstva in nekaterimi podrobnostmi po celotni vesti Ljubljana
23.05.2025, 20:24
Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS) poziva predsednika vlade Roberta Goloba, da skliče sestanek s socialnimi partnerji, na katerem bodo znova odprli vprašanje prispevnih stopenj za pokojninsko zavarovanje. Na njem bodo zahtevali dvig prispevne stopnje za delodajalce, saj je precej nižja od tiste, ki velja za delavce.***
Prispevna stopnja namreč od leta 1996 za delodajalce znaša 8,85 odstotka, za delavce pa 15,50 odstotka. Delodajalska stran je na pogajanjih o pokojninski reformi, ki so potekala od septembra lani, sicer zavračala dvig prispevne stopnje za delodajalce. Če bi reforma povečala obremenitev delodajalcev, ne bi podpisali dogovora o usklajenosti predlagane reforme, so zatrjevali vse od začetka pogajanj.
Delodajalske organizacije so medtem v četrtek znova pozvale k zamiku ali postopnem uvajanju dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Po njihovem opozorilu je uvajanje dodatnih prispevkov za dolgotrajno oskrbo, določeno s 1. julijem, prezgodnje in nesorazmerno glede na dejanske potrebe sistema.
V konfederaciji so z začudenjem prebrali odziv visokih vladnih predstavnikov, da so se pripravljeni pogovarjati o tem, je zapisal predsednik konfederacije Branimir Štrukelj. Vse to se po njegovem opažanju dogaja zgolj dvostransko, medtem ko so sindikati iz teh pogovorov izključeni. To vidi v nasprotju z načeli socialnega partnerstva.
Hkrati je spomnil, da so socialni partnerji in vladna stran podpisali dogovor o usklajenosti pokojninske reforme, po katerem so kakršne koli spremembe pri prispevkih za socialna zavarovanja možne le s soglasjem vseh treh strani.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost se strinjajo s stališčem KSJS o pomenu, ki ga ima vzdrževanje tripartitnega partnerstva v socialnem dialogu, so navedli za STA. Hkrati so opomnili, da je zakonodaja \"jasna\". Predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so ga oblikovali in ga je vlada potrdila 15. maja, po njihovem zagotovilu ne vsebuje nobene spremembe glede prispevne stopnje za dolgotrajno oskrbo in datuma njene uveljavitve.
Podpredsednik vlade Matej Arčon je medtem glede možnosti za znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo v ponedeljek dejal, da bo v povezavi s tem mogoče povedati več, ko bodo pripravljene ustrezne analize. Predlog omenjene novele zakona zaenkrat samo širi krog upravičencev do statusa oskrbovalca družinskega člana tudi na upokojence, je povedal.
Po njegovih informacijah bo predlog sprejet do 1. julija. Ali pa bo vanj vključeno tudi morebitno znižanje prispevka ali določilo, da se bo prispevek višal postopno, bo znano v prihodnjih dneh ali tednih, je napovedal. Rok za pripravo ustreznih analiz in projekcij za letos in leto 2026 je po njegovem poudarku postavljen. Šele ko bodo dokumenti izdelani, bodo lahko sprejeti nadaljnji koraki, je napovedal.
Delodajalska stran je na seji Ekonomsko-socialnega sveta 9. maja namreč sprejela predlog, ki je prišel z vladne strani, da odgovore na svoja vprašanja glede financiranja dolgotrajne oskrbe dobijo v 14 dneh. Glede na ta dogovor se rok izteka na današnji dan. A na delodajalski strani so za STA danes povedali, da odgovorov niso dobili. Želeli so sicer natančne številke denimo o tem, koliko sredstev je za dolgotrajno oskrbo namenjenih zdaj in koliko jih bo po 1. juliju.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je medtem prav tako v začetku tedna izrazil prepričanje, da dolgotrajne oskrbe ni, če ni urejeno financiranje zanjo. Vendar pa se je o spreminjanju zakona o dolgotrajni oskrbi po njegovem mnenju vedno mogoče pogovarjati. (konec)pse/apo STA253 2025-05-23/20:23
Prispevna stopnja namreč od leta 1996 za delodajalce znaša 8,85 odstotka, za delavce pa 15,50 odstotka. Delodajalska stran je na pogajanjih o pokojninski reformi, ki so potekala od septembra lani, sicer zavračala dvig prispevne stopnje za delodajalce. Če bi reforma povečala obremenitev delodajalcev, ne bi podpisali dogovora o usklajenosti predlagane reforme, so zatrjevali vse od začetka pogajanj.
Delodajalske organizacije so medtem v četrtek znova pozvale k zamiku ali postopnem uvajanju dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Po njihovem opozorilu je uvajanje dodatnih prispevkov za dolgotrajno oskrbo, določeno s 1. julijem, prezgodnje in nesorazmerno glede na dejanske potrebe sistema.
V konfederaciji so z začudenjem prebrali odziv visokih vladnih predstavnikov, da so se pripravljeni pogovarjati o tem, je zapisal predsednik konfederacije Branimir Štrukelj. Vse to se po njegovem opažanju dogaja zgolj dvostransko, medtem ko so sindikati iz teh pogovorov izključeni. To vidi v nasprotju z načeli socialnega partnerstva.
Hkrati je spomnil, da so socialni partnerji in vladna stran podpisali dogovor o usklajenosti pokojninske reforme, po katerem so kakršne koli spremembe pri prispevkih za socialna zavarovanja možne le s soglasjem vseh treh strani.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost se strinjajo s stališčem KSJS o pomenu, ki ga ima vzdrževanje tripartitnega partnerstva v socialnem dialogu, so navedli za STA. Hkrati so opomnili, da je zakonodaja \"jasna\". Predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so ga oblikovali in ga je vlada potrdila 15. maja, po njihovem zagotovilu ne vsebuje nobene spremembe glede prispevne stopnje za dolgotrajno oskrbo in datuma njene uveljavitve.
Podpredsednik vlade Matej Arčon je medtem glede možnosti za znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo v ponedeljek dejal, da bo v povezavi s tem mogoče povedati več, ko bodo pripravljene ustrezne analize. Predlog omenjene novele zakona zaenkrat samo širi krog upravičencev do statusa oskrbovalca družinskega člana tudi na upokojence, je povedal.
Po njegovih informacijah bo predlog sprejet do 1. julija. Ali pa bo vanj vključeno tudi morebitno znižanje prispevka ali določilo, da se bo prispevek višal postopno, bo znano v prihodnjih dneh ali tednih, je napovedal. Rok za pripravo ustreznih analiz in projekcij za letos in leto 2026 je po njegovem poudarku postavljen. Šele ko bodo dokumenti izdelani, bodo lahko sprejeti nadaljnji koraki, je napovedal.
Delodajalska stran je na seji Ekonomsko-socialnega sveta 9. maja namreč sprejela predlog, ki je prišel z vladne strani, da odgovore na svoja vprašanja glede financiranja dolgotrajne oskrbe dobijo v 14 dneh. Glede na ta dogovor se rok izteka na današnji dan. A na delodajalski strani so za STA danes povedali, da odgovorov niso dobili. Želeli so sicer natančne številke denimo o tem, koliko sredstev je za dolgotrajno oskrbo namenjenih zdaj in koliko jih bo po 1. juliju.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je medtem prav tako v začetku tedna izrazil prepričanje, da dolgotrajne oskrbe ni, če ni urejeno financiranje zanjo. Vendar pa se je o spreminjanju zakona o dolgotrajni oskrbi po njegovem mnenju vedno mogoče pogovarjati. (konec)pse/apo STA253 2025-05-23/20:23