Potopis
Severna Španija po najinem okusu (5)
Konferenca Ovseja v Helsinkih v znamenju vojne v Ukrajini (dopolnjeno) -> z dodatnimi informacijami v zadnjih šestih odstavkih Helsinki
31.07.2025, 17:21
Finska danes gosti konferenco Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki pričakovano poteka v znamenju vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zaveznice prek videopovezave pozval, naj si prizadevajo za spremembo režima v Rusiji. Zunanja ministrica Tanja Fajon je medtem opozorila na trenutne izzive demokraciji.***
\"Verjamem, da je mogoče Rusijo prisiliti, da ustavi to vojno. (...) Toda če si svet ne bo prizadeval za spremembo režima v Rusiji, to pomeni, da bo Moskva tudi po koncu vojne še naprej poskušala destabilizirati sosednje države,\" je udeležencem na konferenci v Helsinkih na daljavo povedal Zelenski.
Prav tako se je zavzel za zaplembo ruskega premoženja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. \"Čas je, da zaplenimo rusko premoženje, ne le zamrznemo, ampak ga zaplenimo in uporabimo v službi miru, ne vojne,\" je dodal.
Moskva se na njegove izjave še ni odzvala. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer v preteklosti večkrat pozval k odstavitvi Zelenskega s predsedniška položaja in tudi postavil pod vprašaj njegovo legitimnost, saj mu je mandat uradno že potekel.
Konferenca Helsinki 50+ poteka v luči prihajajoče petkove 50. obletnice podpisa Helsinške sklepne listine, temeljnega dokumenta Ovseja. Delovanje organizacije, v katerem sodeluje tudi Rusija, je okrnjeno od ruske invazije na Ukrajino leta 2022.
Zunanja ministrica Fajon je na konferenci medtem poudarila, da je ob sedanjih izzivih demokraciji potrebno več vlagati v odpornost družb in dialog s civilno družbo. \"Potrebujemo neodvisne institucije, pravosodje, medije. Moramo opolnomočiti civilno družbo, vključiti mlade, predvsem pa si bolje prisluhniti in se slišati,\" je povedala.
Ob tem je opozorila, da smo priča največjemu številu konfliktov in civilnih žrtev v svetu. \"Države, civilna družba, mediji imamo skupno poslanstvo za mir in demokracijo, a vsak svojo odgovornost za dejanja. Politiki moramo voditi načelno in z zgledom, če želimo biti kredibilni,\" je dodala.
Kot nedopustno je označila stradanje in umiranje otrok v Gazi, kritična pa je bila znova tudi do ruske invazije na Ukrajino.
\"Ruska nenehna, neizzvana in neupravičena agresija proti Ukrajini je najhujši varnostni izziv od podpisa Helsinške sklepne listine in pretresa temelje evropske varnosti,\" je povedala. Dodala je, da pri tem ne gre le za neposreden napad na mir, temveč za sistematičen napad na človekove pravice in namerno erozijo demokracije v naši regiji.
Fajon je ob tej priložnosti z nekdanjo predsednico parlamentarne skupščine Ovseja Pio Kauma in dobitnico Nobelove nagrade za mir leta 2022, ukrajinsko aktivistko Oleksandro Matvičuk, sodelovala v skupni razpravi.
Ob robu konference se je srečala s finsko zunanjo ministrico Elino Valtonen, generalnim sekretarjem Ovseja Feridunom Sinirlioglujem in belorusko opozicijsko voditeljico Svetlano Tihanovsko. Slednji je zagotovila podporo Slovenije pri njenih nadaljnjih naporih za krepitev demokracije in človekovih pravic v Belorusiji, je na omrežju X zapisalo zunanje ministrstvo.
Konferenco je svečano odprl predsednik Finske Alexander Stubb, udeležence pa sta med drugim nagovorila tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres in visoki predstavnik ZN za človekove pravice Volker Türk. (konec)rpe/akt/akt STA155 2025-07-31/17:20
\"Verjamem, da je mogoče Rusijo prisiliti, da ustavi to vojno. (...) Toda če si svet ne bo prizadeval za spremembo režima v Rusiji, to pomeni, da bo Moskva tudi po koncu vojne še naprej poskušala destabilizirati sosednje države,\" je udeležencem na konferenci v Helsinkih na daljavo povedal Zelenski.
Prav tako se je zavzel za zaplembo ruskega premoženja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. \"Čas je, da zaplenimo rusko premoženje, ne le zamrznemo, ampak ga zaplenimo in uporabimo v službi miru, ne vojne,\" je dodal.
Moskva se na njegove izjave še ni odzvala. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer v preteklosti večkrat pozval k odstavitvi Zelenskega s predsedniška položaja in tudi postavil pod vprašaj njegovo legitimnost, saj mu je mandat uradno že potekel.
Konferenca Helsinki 50+ poteka v luči prihajajoče petkove 50. obletnice podpisa Helsinške sklepne listine, temeljnega dokumenta Ovseja. Delovanje organizacije, v katerem sodeluje tudi Rusija, je okrnjeno od ruske invazije na Ukrajino leta 2022.
Zunanja ministrica Fajon je na konferenci medtem poudarila, da je ob sedanjih izzivih demokraciji potrebno več vlagati v odpornost družb in dialog s civilno družbo. \"Potrebujemo neodvisne institucije, pravosodje, medije. Moramo opolnomočiti civilno družbo, vključiti mlade, predvsem pa si bolje prisluhniti in se slišati,\" je povedala.
Ob tem je opozorila, da smo priča največjemu številu konfliktov in civilnih žrtev v svetu. \"Države, civilna družba, mediji imamo skupno poslanstvo za mir in demokracijo, a vsak svojo odgovornost za dejanja. Politiki moramo voditi načelno in z zgledom, če želimo biti kredibilni,\" je dodala.
Kot nedopustno je označila stradanje in umiranje otrok v Gazi, kritična pa je bila znova tudi do ruske invazije na Ukrajino.
\"Ruska nenehna, neizzvana in neupravičena agresija proti Ukrajini je najhujši varnostni izziv od podpisa Helsinške sklepne listine in pretresa temelje evropske varnosti,\" je povedala. Dodala je, da pri tem ne gre le za neposreden napad na mir, temveč za sistematičen napad na človekove pravice in namerno erozijo demokracije v naši regiji.
Fajon je ob tej priložnosti z nekdanjo predsednico parlamentarne skupščine Ovseja Pio Kauma in dobitnico Nobelove nagrade za mir leta 2022, ukrajinsko aktivistko Oleksandro Matvičuk, sodelovala v skupni razpravi.
Ob robu konference se je srečala s finsko zunanjo ministrico Elino Valtonen, generalnim sekretarjem Ovseja Feridunom Sinirlioglujem in belorusko opozicijsko voditeljico Svetlano Tihanovsko. Slednji je zagotovila podporo Slovenije pri njenih nadaljnjih naporih za krepitev demokracije in človekovih pravic v Belorusiji, je na omrežju X zapisalo zunanje ministrstvo.
Konferenco je svečano odprl predsednik Finske Alexander Stubb, udeležence pa sta med drugim nagovorila tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres in visoki predstavnik ZN za človekove pravice Volker Türk. (konec)rpe/akt/akt STA155 2025-07-31/17:20