Prometna nesreča
Okoliščine nesreče še preiskujejo
Kazalniki razpoloženja v gospodarstvu so se v območju evra v zadnjem lanskem četrtletju znižali. Na nizki ravni je bilo tudi gospodarsko razpoloženje v Sloveniji, ki pa se je medletno vendarle nekoliko izboljšalo. Nadaljevala se je rast aktivnosti večine gospodarskih dejavnosti, še naprej zaostaja gradbeništvo, ugotavlja Umar.***
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v danes objavljeni publikaciji Ekonomsko ogledalo navaja, da je bil realni izvoz blaga, ki od septembrskega upada stagnira, v 11 mesecih za 3,5 odstotka večji kot pred letom. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je od sredine leta nekoliko povečala, medletno je bila večja za 1,2 odstotka.
Nadaljevalo se je izboljševanje kazalnikov cenovne konkurenčnosti, postopno so popuščali stroškovni pritiski v predelovalnih dejavnostih, po podatkih za prva tri četrtletja se je drugo leto zapored okrepil izvozni tržni delež pri blagu. Aktivnost v gradbeništvu se je po nekajmesečnem postopnem upadanju novembra precej okrepila, medletno pa je bila nižja kot v 11 mesecih leta 2023.
V tržnih storitvah se je realni prihodek od sredine leta precej zmanjšal, medletno pa je bil v 10 mesecih lani večji za 1,6 odstotka. Realni prihodek v trgovini, kjer se je rast tekoče v drugi polovici leta okrepila, je bil v prvih desetih mesecih medletno večji (za 2,7 odstotka).
Razpoložljivi kazalniki kažejo na medletno rast zasebne potrošnje. Konec leta se je izboljšalo zaupanje med potrošniki, ki je večje kot pred letom. Na nizki ravni je ostalo razpoloženje v gospodarstvu, ki pa je bilo prav tako medletno nekoliko višje, čeprav je še vedno zaostajalo za dolgoletnim povprečjem.
Gibanja na trgu dela so bila umirjena ob rekordno visoki zaposlenosti in nizki brezposelnosti. Število delovno aktivnih, ki od druge polovice 2023 sicer pretežno stagnira na rekordno visoki ravni, se je novembra malenkost povečalo. K skupni medletni rasti števila delovno aktivnih je prispevalo večje število tujih državljanov, ki so novembra predstavljali 15,9 odstotka vseh delovno aktivnih oz. 1,2 odstotne točke več kot pred letom.
Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila oktobra višja kot pretekle mesece ob višji nominalni rasti in nizki inflaciji. V javnem sektorju je bila rast povezana predvsem s povečanjem vrednosti plačnih razredov zaradi junijske delne uskladitve z inflacijo, v zasebnem, v katerem je bila rast plač višja kot v javnem, pa pomemben dejavnik rasti ostaja pomanjkanje delovne sile.
Medletna inflacija se je decembra nekoliko zvišala na 1,9 odstotka, bila pa je za več kot polovico nižja kot leto prej. K nekoliko višji medletni inflaciji so pomembno prispevali nižja osnova ob pocenitvi naftnih derivatov konec leta 2023 ter medletno višje cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače, ki so k medletni inflaciji prispevale približno četrtino.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvih 11 mesecih lani znašal 485,6 milijona evrov oz. 595,5 milijona evrov manj kot v enakem obdobju 2023.
Po prvih podatkih finančnega ministrstva se je primanjkljaj državnega proračuna decembra povečal, in sicer predvsem zaradi izločanja sredstev na sklad za obnovo za financiranje ukrepov odprave posledic poplav v prihodnjih letih in višjih investicijskih odhodkov. V celotnem letu 2024 je bil nižji od ocen, pripravljenih ob sprejemanju proračunov za leti 2025 in 2026, in najnižji v zadnjih petih letih. (konec)uk/jb STA082 2025-01-21/12:19
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v danes objavljeni publikaciji Ekonomsko ogledalo navaja, da je bil realni izvoz blaga, ki od septembrskega upada stagnira, v 11 mesecih za 3,5 odstotka večji kot pred letom. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je od sredine leta nekoliko povečala, medletno je bila večja za 1,2 odstotka.
Nadaljevalo se je izboljševanje kazalnikov cenovne konkurenčnosti, postopno so popuščali stroškovni pritiski v predelovalnih dejavnostih, po podatkih za prva tri četrtletja se je drugo leto zapored okrepil izvozni tržni delež pri blagu. Aktivnost v gradbeništvu se je po nekajmesečnem postopnem upadanju novembra precej okrepila, medletno pa je bila nižja kot v 11 mesecih leta 2023.
V tržnih storitvah se je realni prihodek od sredine leta precej zmanjšal, medletno pa je bil v 10 mesecih lani večji za 1,6 odstotka. Realni prihodek v trgovini, kjer se je rast tekoče v drugi polovici leta okrepila, je bil v prvih desetih mesecih medletno večji (za 2,7 odstotka).
Razpoložljivi kazalniki kažejo na medletno rast zasebne potrošnje. Konec leta se je izboljšalo zaupanje med potrošniki, ki je večje kot pred letom. Na nizki ravni je ostalo razpoloženje v gospodarstvu, ki pa je bilo prav tako medletno nekoliko višje, čeprav je še vedno zaostajalo za dolgoletnim povprečjem.
Gibanja na trgu dela so bila umirjena ob rekordno visoki zaposlenosti in nizki brezposelnosti. Število delovno aktivnih, ki od druge polovice 2023 sicer pretežno stagnira na rekordno visoki ravni, se je novembra malenkost povečalo. K skupni medletni rasti števila delovno aktivnih je prispevalo večje število tujih državljanov, ki so novembra predstavljali 15,9 odstotka vseh delovno aktivnih oz. 1,2 odstotne točke več kot pred letom.
Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila oktobra višja kot pretekle mesece ob višji nominalni rasti in nizki inflaciji. V javnem sektorju je bila rast povezana predvsem s povečanjem vrednosti plačnih razredov zaradi junijske delne uskladitve z inflacijo, v zasebnem, v katerem je bila rast plač višja kot v javnem, pa pomemben dejavnik rasti ostaja pomanjkanje delovne sile.
Medletna inflacija se je decembra nekoliko zvišala na 1,9 odstotka, bila pa je za več kot polovico nižja kot leto prej. K nekoliko višji medletni inflaciji so pomembno prispevali nižja osnova ob pocenitvi naftnih derivatov konec leta 2023 ter medletno višje cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače, ki so k medletni inflaciji prispevale približno četrtino.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvih 11 mesecih lani znašal 485,6 milijona evrov oz. 595,5 milijona evrov manj kot v enakem obdobju 2023.
Po prvih podatkih finančnega ministrstva se je primanjkljaj državnega proračuna decembra povečal, in sicer predvsem zaradi izločanja sredstev na sklad za obnovo za financiranje ukrepov odprave posledic poplav v prihodnjih letih in višjih investicijskih odhodkov. V celotnem letu 2024 je bil nižji od ocen, pripravljenih ob sprejemanju proračunov za leti 2025 in 2026, in najnižji v zadnjih petih letih. (konec)uk/jb STA082 2025-01-21/12:19