Obletnica mature
Spomini na gimnazijo
Komisija DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti vladi in ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v 11 sklepih predlaga ureditev področja osebne asistence. Med drugim naj pripravita predlog sistemske ureditve financiranja področja in poskrbita za dostojno plačilo osebnih asistentov, predlagajo.***
Komisija za peticije je na današnji seji, na kateri je obravnavala področje osebne asistence, sprejela 11 sklepov. Vladi in ministrstvu za delo med drugim predlaga, da čim prej pristopita k ureditvi sistema osebne asistence, ki bo finančno vzdržen za izvajalce, ki bo zagotavljal dostojno plačilo za osebne asistente in omogočal dostop do storitev osebne asistence tistim, ki jo nujno potrebujejo. Skupaj z ministrstvoma za javno upravo in za finance naj pripravijo predlog sprememb sistema plač osebnih asistentov glede na njihove delovne pogoje in naloge s primerljivimi poklici v javnem sektorju.
Prav tako komisija poziva k določitvi cene ure osebne asistence v višini, ki je primerljiva s cenami storitev v socialnem varstvu oz. v višini, ki bi omogočala pokritje stroškov zaposlovanja osebnih asistentov, organizacije ter izvajanja osebne asistence.
Poskrbita naj za poenostavitev administrativnih postopkov ter posledično skrajšanje postopkov za dodelitev pravice do osebne asistence. Pravne podlage, na osnovi katerih se posega v že pridobljene pravice oz. se posameznikom odvzema ter znižuje že odobrene ure osebne asistence, pa naj se spremenijo, so navedli v enem od sklepov.
Člani komisije pozivajo še k sprejetju ukrepov za preprečevanje zlorab sistema, od vlade in pristojnega ministrstva pa pričakujejo tudi, da se opredelita do ustreznosti ponovne ocene upravičenosti do osebne asistence. Če menita, da ocena najmanj vsakih pet let ni potrebna, naj predlagata ustrezno spremembo zakona.
Pobudnik za sejo komisije je bilo društvo YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Njegova predsednica Elena Pečarič je uvodoma izpostavila, da morajo biti plače osebnih asistentov dostojne in primerljive, predlagajo pa, da se glede na težavnost dela uvrstijo v štiri razrede.
Tudi v več kot 20 zavodih in društvih, ki so bili vabljeni na sejo, so izpostavili plače asistentov in nujnost opredelitve dodatkov k plačam in drugih pogojev dela, denimo števila dni dopusta. Na ta način bi se uredila tudi urna postavka za izvajanje osebne asistence. Pri razvrstitvi osebnih asistentov v razrede pa bodo morali biti kriteriji dobro opredeljeni, so opozorili.
Na drugi strani nekateri izvajalci menijo, da bi fleksibilnejša oblika zaposlovanja asistentov pripomogla k bolj učinkoviti in racionalni porabi sredstev.
Polemike so bile tudi glede statusa izvajalcev osebne asistence, nekateri menijo, da bi morali izvajalci imeti status humanitarnih organizacij. Drugi pa, da bi z ustanovitvijo javnega zavoda država občutila vse probleme osebne asistence, na ta način pa bi dobili dober zakon in ustrezno financiranje.
Predstavnica Varuha človekovih pravic Dijana Možina Zupanc in nekateri izvajalci so opozorili tudi na pomanjkljive mehanizme nadzora in pomanjkanje zadostnih sredstev, kar se odraža tudi v kadrovskem manku.
V Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije izpostavljajo, da je koordinatorjev invalidskega varstva na centrih za socialno delo le 36, opozorili pa so tudi, da ni jasne ločnice med uveljavljanjem pravic do osebne asistence in dolgotrajne oskrbe.
V inštitutu za socialno varstvo, ki ugotavlja upravičenost do osebne asistence, pa izpostavljajo, da vloge rešujejo v zakonsko določenih rokih, postopek pa podaljšuje vključevanje drugih deležnikov.
Na seji so izpostavili tudi problematičnost navodila, ki ga je izdalo ministrstvo za solidarno prihodnost, da se čas, ki ga uporabnik preživi v varstveno-delovnem centru, odšteje od ur, za katere mu pripada osebna asistenca. Po mnenju nekaterih je to goljufanje uporabnika.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je izpostavil, da se je pred uvedbo zakona o osebni asistenci ta izvajala na podlagi razpisov. Ministrstvo pri pripravi spremembe zakonodaje sodeluje z vsemi deležniki, v ospredje pa želijo postaviti transparentnost sistema. Po podatkih iz decembra 2024 je osebno asistenco za 4370 uporabnikov izvajalo 100 izvajalcev, finančna sredstva pa so lani znašala 225 milijonov evrov. Za plače osebnih asistentov pa z ministrstvom za finance iščejo rešitev v primerljivih poklicih v javnem sektorju. Je pa poudaril, da bi do prenove sistema prišlo hitreje, če bi bili deležniki poenoteni glede stališč. Tako pa se ne strinjajo že pri tem, ali zakon sploh spreminjati ali ne, je dejal. (konec)lem/moz STA218 2025-02-12/21:03
Komisija za peticije je na današnji seji, na kateri je obravnavala področje osebne asistence, sprejela 11 sklepov. Vladi in ministrstvu za delo med drugim predlaga, da čim prej pristopita k ureditvi sistema osebne asistence, ki bo finančno vzdržen za izvajalce, ki bo zagotavljal dostojno plačilo za osebne asistente in omogočal dostop do storitev osebne asistence tistim, ki jo nujno potrebujejo. Skupaj z ministrstvoma za javno upravo in za finance naj pripravijo predlog sprememb sistema plač osebnih asistentov glede na njihove delovne pogoje in naloge s primerljivimi poklici v javnem sektorju.
Prav tako komisija poziva k določitvi cene ure osebne asistence v višini, ki je primerljiva s cenami storitev v socialnem varstvu oz. v višini, ki bi omogočala pokritje stroškov zaposlovanja osebnih asistentov, organizacije ter izvajanja osebne asistence.
Poskrbita naj za poenostavitev administrativnih postopkov ter posledično skrajšanje postopkov za dodelitev pravice do osebne asistence. Pravne podlage, na osnovi katerih se posega v že pridobljene pravice oz. se posameznikom odvzema ter znižuje že odobrene ure osebne asistence, pa naj se spremenijo, so navedli v enem od sklepov.
Člani komisije pozivajo še k sprejetju ukrepov za preprečevanje zlorab sistema, od vlade in pristojnega ministrstva pa pričakujejo tudi, da se opredelita do ustreznosti ponovne ocene upravičenosti do osebne asistence. Če menita, da ocena najmanj vsakih pet let ni potrebna, naj predlagata ustrezno spremembo zakona.
Pobudnik za sejo komisije je bilo društvo YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Njegova predsednica Elena Pečarič je uvodoma izpostavila, da morajo biti plače osebnih asistentov dostojne in primerljive, predlagajo pa, da se glede na težavnost dela uvrstijo v štiri razrede.
Tudi v več kot 20 zavodih in društvih, ki so bili vabljeni na sejo, so izpostavili plače asistentov in nujnost opredelitve dodatkov k plačam in drugih pogojev dela, denimo števila dni dopusta. Na ta način bi se uredila tudi urna postavka za izvajanje osebne asistence. Pri razvrstitvi osebnih asistentov v razrede pa bodo morali biti kriteriji dobro opredeljeni, so opozorili.
Na drugi strani nekateri izvajalci menijo, da bi fleksibilnejša oblika zaposlovanja asistentov pripomogla k bolj učinkoviti in racionalni porabi sredstev.
Polemike so bile tudi glede statusa izvajalcev osebne asistence, nekateri menijo, da bi morali izvajalci imeti status humanitarnih organizacij. Drugi pa, da bi z ustanovitvijo javnega zavoda država občutila vse probleme osebne asistence, na ta način pa bi dobili dober zakon in ustrezno financiranje.
Predstavnica Varuha človekovih pravic Dijana Možina Zupanc in nekateri izvajalci so opozorili tudi na pomanjkljive mehanizme nadzora in pomanjkanje zadostnih sredstev, kar se odraža tudi v kadrovskem manku.
V Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije izpostavljajo, da je koordinatorjev invalidskega varstva na centrih za socialno delo le 36, opozorili pa so tudi, da ni jasne ločnice med uveljavljanjem pravic do osebne asistence in dolgotrajne oskrbe.
V inštitutu za socialno varstvo, ki ugotavlja upravičenost do osebne asistence, pa izpostavljajo, da vloge rešujejo v zakonsko določenih rokih, postopek pa podaljšuje vključevanje drugih deležnikov.
Na seji so izpostavili tudi problematičnost navodila, ki ga je izdalo ministrstvo za solidarno prihodnost, da se čas, ki ga uporabnik preživi v varstveno-delovnem centru, odšteje od ur, za katere mu pripada osebna asistenca. Po mnenju nekaterih je to goljufanje uporabnika.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je izpostavil, da se je pred uvedbo zakona o osebni asistenci ta izvajala na podlagi razpisov. Ministrstvo pri pripravi spremembe zakonodaje sodeluje z vsemi deležniki, v ospredje pa želijo postaviti transparentnost sistema. Po podatkih iz decembra 2024 je osebno asistenco za 4370 uporabnikov izvajalo 100 izvajalcev, finančna sredstva pa so lani znašala 225 milijonov evrov. Za plače osebnih asistentov pa z ministrstvom za finance iščejo rešitev v primerljivih poklicih v javnem sektorju. Je pa poudaril, da bi do prenove sistema prišlo hitreje, če bi bili deležniki poenoteni glede stališč. Tako pa se ne strinjajo že pri tem, ali zakon sploh spreminjati ali ne, je dejal. (konec)lem/moz STA218 2025-02-12/21:03