Volilna udeležba
Do 16. ure glasovalo 18 odstotkov volivcev
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) praznuje 25. rojstni dan. Na dogodku v Ljubljani so izpostavili njen nepogrešljiv pomen pri zastopanju interesov kmetijstva, oblikovanju kmetijske politike in razvoju kmetijskega sektorja in slovenskega podeželja. Aktualni predsednik Jože Podgoršek je ob tem podčrtal pomen obveznega članstva v KGZS.***
Prav 12. maja leta 2000 je potekala konstitutivna seja prvega sklica izvoljenih svetnikov KGZS, ki je nastala na podlagi leto dni pred tem prejetega zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.
Četrt stoletja delovanja zbornice so na njenem sedežu v Ljubljani danes obeležili s slavnostnim dogodkom, ki so se ga ob članih, sedanjem vodstvu in nekdanjih predsednikih med drugim udeležili tudi predstavniki izvršilne in zakonodajne veje oblasti ter predstavniki drugih organizacij v kmetijstvu.
Na dogodku so izpostavili pomen zbornice pri oblikovanju in izvajanju kmetijske politike ter pri razvoju slovenskega podeželja. KGZS - članstvo v njej je obvezno - je obenem tudi največja nevladna organizacija v državi. Ima več kot 112.000 članov, od tega približno 110.000 fizičnih oseb in skoraj 2000 pravnih.
Zbornica, v okviru katere deluje osem kmetijsko gozdarskih zavodov, zastopa interese članov doma in v tujini, rešuje aktualno problematiko članov na lokalni, regionalni in državni ravni, se zavzema za poštene odnose v verigi od njive do mize, sodeluje pri snovanju in usklajevanju kmetijske politike, ohranja in razvija različne kmetijske dejavnosti ter spodbuja mlade za kmetovanje.
Zbornica tudi ščiti interese lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov s ciljem razvoja slovenskega podeželja in ohranjanja kulturne krajine ter tradicije. Obenem strokovnjaki javne strokovne službe v kmetijstvu, ki deluje pri zbornici, pomagajo kmetom pri administrativno zapletenih postopkih in tako skrbijo za udejanjanje kmetijske politike v praksi ter črpanje sredstev iz skupne kmetijske politike EU na terenu ter prenašajo znanje na slovenske kmetije, da bi okrepili njihovo konkurenčnost in prispevali k razvoju sektorja.
Kmetijska svetovalna služba kmete spodbuja tudi k pridobivanju dopolnilnega in dodatnega dohodka na kmetijah, svetuje pri ekološkem kmetovanju in načrtovanju gospodarjenja na kmetijah, združuje in povezuje ljudi ter skrbi za kontrolo in selekcijo v živinoreji. Prek glasila Zelena dežela in po drugih kanalih zbornica skrbi tudi za obveščanja članov in osveščanje javnosti o delovanju zbornice in pomenu kmetijstva ter sodeluje na raznih promocijskih in sejemskih dogodkih.
Na začetke zbornice pred 25 leti, ko je imela KGZS le dva zaposlena in skromne finančne vire za delovanje, je spomnil njen prvi predsednik Peter Vrisk. Začetki so bili po njegovih besedah težki in potrebnega je bilo veliko dela in tudi poguma, da so sčasoma oblikovali pogoje za normalno delo.
Veliko dela je bilo vloženega tudi v sprejemanje zakonodaje ob vstopanju Slovenije v EU, še posebej pa je Vrisk izpostavil, da je zbornica, tudi ob velikem protestu kmetov, dosegla, da je bila Slovenija s svojimi malimi kmetijskimi gospodarstvi in drugimi posebnostmi deležna drugačne obravnave kot druge večje nove članice unije iz srednje in vzhodne Evrope.
Vrisk meni, da so v teh letih vzpostavili dober sistem, ki slovenskemu kmetu za razmeroma malo denarja, nudi zelo veliko podporo. Prepričan je, da je zbornica v sedanjih okvirih garancija za prihodnost slovenskega kmetijstva ter drugih gospodarskih dejavnosti na slovenskem podeželju.
Sedanji predsednik zbornice Jože Podgoršek je medtem spomnil, da se zgodba o KGZS ni začela pred 25 leti, ampak že prej. Že kmalu po osamosvojitvi so se tako začele pojavljati zamisli in poskusi za vzpostavitev organa, ki bo zastopal interese kmetov in lastnikov zemljišč ter gozdov. Podgoršek se je zahvalil vsem, ki so pomagali, da je ta ideja z leti vendarle dozorela, pri čemer so ji zagon dala pogajanja za vstop v EU.
Nova zbornica je bila oblikovana po vzoru zbornice na avstrijskem Koroškem, v 25 letih pa je po Podgorškovih besedah premagovala razne težave in krize ter uspela ohranjati slovensko kmetijstvo. Za njihove prispevke se je zahvalil vsem predhodnikom - poleg Vriska so bili to že Ciril Smrkolj, Cvetko Zupančič in Roman Žveglič.
Je pa opozoril, da je zbornica vse od svoje ustanovitve deležna poskusov slabitve z zakonskimi predlogi za uvedbo prostovoljnega članstva v njej. Tak poskus poteka tudi trenutno, Podgoršek pa je prepričan, da ravno obvezno članstvo zagotavlja njegovo reprezentativnost in najbolje omogoča izvajanje nalog, ki so zbornici zaupane. Podgoršek ne more razumeti, da se s takšnimi poskusi političnega uničevanja zbornice tako lahkotno posega v pomembno dejavnost, kot je kmetijstvo.
Ne glede na vse to pa so na zbornici po Podgorškovih besedah prepričani, da je pred njimi novih uspešnih 25 let. Bodo pa po njegovih besedah delovanje zbornice in svetovalne službe prevetrili ter ju še približali uporabnikom. Želijo si konstruktiven in odprt dialog s političnimi odločevalci, njihov moto pa ostaja \"Nič o kmetu brez kmeta\".
Na zbornici so tudi tik pred ustanovitvijo fundacije Srce podeželja, ki bo namenjena zagotavljanju hitre in administrativno enostavne pomoči posameznikom in družinam, prizadetim v nesrečah na kmetijah. Nad fundacijo bo bdel nekdanji predsednik republike Borut Pahor. (konec)jes/bdo STA077 2025-05-12/12:29
Prav 12. maja leta 2000 je potekala konstitutivna seja prvega sklica izvoljenih svetnikov KGZS, ki je nastala na podlagi leto dni pred tem prejetega zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.
Četrt stoletja delovanja zbornice so na njenem sedežu v Ljubljani danes obeležili s slavnostnim dogodkom, ki so se ga ob članih, sedanjem vodstvu in nekdanjih predsednikih med drugim udeležili tudi predstavniki izvršilne in zakonodajne veje oblasti ter predstavniki drugih organizacij v kmetijstvu.
Na dogodku so izpostavili pomen zbornice pri oblikovanju in izvajanju kmetijske politike ter pri razvoju slovenskega podeželja. KGZS - članstvo v njej je obvezno - je obenem tudi največja nevladna organizacija v državi. Ima več kot 112.000 članov, od tega približno 110.000 fizičnih oseb in skoraj 2000 pravnih.
Zbornica, v okviru katere deluje osem kmetijsko gozdarskih zavodov, zastopa interese članov doma in v tujini, rešuje aktualno problematiko članov na lokalni, regionalni in državni ravni, se zavzema za poštene odnose v verigi od njive do mize, sodeluje pri snovanju in usklajevanju kmetijske politike, ohranja in razvija različne kmetijske dejavnosti ter spodbuja mlade za kmetovanje.
Zbornica tudi ščiti interese lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov s ciljem razvoja slovenskega podeželja in ohranjanja kulturne krajine ter tradicije. Obenem strokovnjaki javne strokovne službe v kmetijstvu, ki deluje pri zbornici, pomagajo kmetom pri administrativno zapletenih postopkih in tako skrbijo za udejanjanje kmetijske politike v praksi ter črpanje sredstev iz skupne kmetijske politike EU na terenu ter prenašajo znanje na slovenske kmetije, da bi okrepili njihovo konkurenčnost in prispevali k razvoju sektorja.
Kmetijska svetovalna služba kmete spodbuja tudi k pridobivanju dopolnilnega in dodatnega dohodka na kmetijah, svetuje pri ekološkem kmetovanju in načrtovanju gospodarjenja na kmetijah, združuje in povezuje ljudi ter skrbi za kontrolo in selekcijo v živinoreji. Prek glasila Zelena dežela in po drugih kanalih zbornica skrbi tudi za obveščanja članov in osveščanje javnosti o delovanju zbornice in pomenu kmetijstva ter sodeluje na raznih promocijskih in sejemskih dogodkih.
Na začetke zbornice pred 25 leti, ko je imela KGZS le dva zaposlena in skromne finančne vire za delovanje, je spomnil njen prvi predsednik Peter Vrisk. Začetki so bili po njegovih besedah težki in potrebnega je bilo veliko dela in tudi poguma, da so sčasoma oblikovali pogoje za normalno delo.
Veliko dela je bilo vloženega tudi v sprejemanje zakonodaje ob vstopanju Slovenije v EU, še posebej pa je Vrisk izpostavil, da je zbornica, tudi ob velikem protestu kmetov, dosegla, da je bila Slovenija s svojimi malimi kmetijskimi gospodarstvi in drugimi posebnostmi deležna drugačne obravnave kot druge večje nove članice unije iz srednje in vzhodne Evrope.
Vrisk meni, da so v teh letih vzpostavili dober sistem, ki slovenskemu kmetu za razmeroma malo denarja, nudi zelo veliko podporo. Prepričan je, da je zbornica v sedanjih okvirih garancija za prihodnost slovenskega kmetijstva ter drugih gospodarskih dejavnosti na slovenskem podeželju.
Sedanji predsednik zbornice Jože Podgoršek je medtem spomnil, da se zgodba o KGZS ni začela pred 25 leti, ampak že prej. Že kmalu po osamosvojitvi so se tako začele pojavljati zamisli in poskusi za vzpostavitev organa, ki bo zastopal interese kmetov in lastnikov zemljišč ter gozdov. Podgoršek se je zahvalil vsem, ki so pomagali, da je ta ideja z leti vendarle dozorela, pri čemer so ji zagon dala pogajanja za vstop v EU.
Nova zbornica je bila oblikovana po vzoru zbornice na avstrijskem Koroškem, v 25 letih pa je po Podgorškovih besedah premagovala razne težave in krize ter uspela ohranjati slovensko kmetijstvo. Za njihove prispevke se je zahvalil vsem predhodnikom - poleg Vriska so bili to že Ciril Smrkolj, Cvetko Zupančič in Roman Žveglič.
Je pa opozoril, da je zbornica vse od svoje ustanovitve deležna poskusov slabitve z zakonskimi predlogi za uvedbo prostovoljnega članstva v njej. Tak poskus poteka tudi trenutno, Podgoršek pa je prepričan, da ravno obvezno članstvo zagotavlja njegovo reprezentativnost in najbolje omogoča izvajanje nalog, ki so zbornici zaupane. Podgoršek ne more razumeti, da se s takšnimi poskusi političnega uničevanja zbornice tako lahkotno posega v pomembno dejavnost, kot je kmetijstvo.
Ne glede na vse to pa so na zbornici po Podgorškovih besedah prepričani, da je pred njimi novih uspešnih 25 let. Bodo pa po njegovih besedah delovanje zbornice in svetovalne službe prevetrili ter ju še približali uporabnikom. Želijo si konstruktiven in odprt dialog s političnimi odločevalci, njihov moto pa ostaja \"Nič o kmetu brez kmeta\".
Na zbornici so tudi tik pred ustanovitvijo fundacije Srce podeželja, ki bo namenjena zagotavljanju hitre in administrativno enostavne pomoči posameznikom in družinam, prizadetim v nesrečah na kmetijah. Nad fundacijo bo bdel nekdanji predsednik republike Borut Pahor. (konec)jes/bdo STA077 2025-05-12/12:29