Radovljica
Tretjina proračuna za investicije
Slovensko kmetijstvo se po navedbah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) strogo drži zakonskih omejitev in strokovnih priporočil za trajnostno upravljanje kmetijskih površin. \"Kmetje so ključni varuhi naravnega okolja, saj s prilagojenimi praksami skrbijo za ohranjanje biotske raznovrstnosti,\" so zapisali.***
Pri kmetovanju se upoštevajo številni ukrepi za varstvo narave, kot so omejena uporaba pesticidov, ohranjanje travniških habitatov in prilagojene košnje, ki omogočajo preživetje ptic. Poleg tega so kmetje vključeni v različne programe ukrepov in projekte, ki spodbujajo okolju prijazne prakse, so zapisali na KGZS v odzivu na navedbe Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. To je danes opozorilo, da travniške ptice izginjajo predvsem zaradi negativih vplivov kmetijstva.
\"Zahvaljujoč odgovornemu kmetovanju pa kmetje prispevajo tudi k zagotavljanju kakovosti pitne vode. S skrbnim upravljanjem zemljišč, pravilno uporabo gnojil ter spoštovanjem okoljskih smernic zagotavljajo, da je vsaka voda iz pipe varna za pitje,\" so izpostavili na zbornici.
Posploševanje, da je kmetijstvo glavni razlog za upad populacije travniških ptic, se jim zato zdi zavajajoče in po njihovih navedbah ne temelji na celoviti analizi vseh dejavnikov.
\"Kmetijstvo je morda le eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na populacije travniških ptic. Med ključne vzroke sodijo tudi urbanizacija in pozidava, to je širjenje mest in prometne infrastrukture, kar uničuje naravne habitate, in podnebne spremembe, kot so spreminjanje padavinskega režima in temperatur, kar vpliva na prehranske vire ptic. Tretji razlog so lahko spremembe v naravnih ekosistemih, namreč zaraščanje nekdanjih travnikov zaradi opuščanja kmetijske rabe lahko prav tako zmanjša primernost habitata za določene vrste ptic,\" so zapisali na KGZS.
Kot primer so navedli Ljubljansko barje. Kot so zapisali, gre za specifično območje, kjer ekosistem močno zaznamujejo vse bolj pogoste večdnevne poplave, ki neposredno vplivajo na populacije metuljev in ptic, saj uničujejo gnezdišča, spreminjajo sestavo vegetacije in vplivajo na prehransko verigo. Vpliv teh hidroloških sprememb še ni bil ustrezno analiziran, zato KGZS poziva k izvedbi celovite študije o dolgoročnih posledicah poplav na biodiverziteto na tem območju. \"Brez teh podatkov je kakršnokoli enostransko pripisovanje odgovornosti kmetijstvu neutemeljeno,\" so prepričani.
Ob tem so poudarili še, da ostajajo odprti za dialog in sodelovanje pri iskanju najboljših rešitev za ohranjanje narave ob hkratnem zagotavljanju prehranske varnosti. (konec)kad/bg STA122 2025-04-01/15:22
Pri kmetovanju se upoštevajo številni ukrepi za varstvo narave, kot so omejena uporaba pesticidov, ohranjanje travniških habitatov in prilagojene košnje, ki omogočajo preživetje ptic. Poleg tega so kmetje vključeni v različne programe ukrepov in projekte, ki spodbujajo okolju prijazne prakse, so zapisali na KGZS v odzivu na navedbe Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. To je danes opozorilo, da travniške ptice izginjajo predvsem zaradi negativih vplivov kmetijstva.
\"Zahvaljujoč odgovornemu kmetovanju pa kmetje prispevajo tudi k zagotavljanju kakovosti pitne vode. S skrbnim upravljanjem zemljišč, pravilno uporabo gnojil ter spoštovanjem okoljskih smernic zagotavljajo, da je vsaka voda iz pipe varna za pitje,\" so izpostavili na zbornici.
Posploševanje, da je kmetijstvo glavni razlog za upad populacije travniških ptic, se jim zato zdi zavajajoče in po njihovih navedbah ne temelji na celoviti analizi vseh dejavnikov.
\"Kmetijstvo je morda le eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na populacije travniških ptic. Med ključne vzroke sodijo tudi urbanizacija in pozidava, to je širjenje mest in prometne infrastrukture, kar uničuje naravne habitate, in podnebne spremembe, kot so spreminjanje padavinskega režima in temperatur, kar vpliva na prehranske vire ptic. Tretji razlog so lahko spremembe v naravnih ekosistemih, namreč zaraščanje nekdanjih travnikov zaradi opuščanja kmetijske rabe lahko prav tako zmanjša primernost habitata za določene vrste ptic,\" so zapisali na KGZS.
Kot primer so navedli Ljubljansko barje. Kot so zapisali, gre za specifično območje, kjer ekosistem močno zaznamujejo vse bolj pogoste večdnevne poplave, ki neposredno vplivajo na populacije metuljev in ptic, saj uničujejo gnezdišča, spreminjajo sestavo vegetacije in vplivajo na prehransko verigo. Vpliv teh hidroloških sprememb še ni bil ustrezno analiziran, zato KGZS poziva k izvedbi celovite študije o dolgoročnih posledicah poplav na biodiverziteto na tem območju. \"Brez teh podatkov je kakršnokoli enostransko pripisovanje odgovornosti kmetijstvu neutemeljeno,\" so prepričani.
Ob tem so poudarili še, da ostajajo odprti za dialog in sodelovanje pri iskanju najboljših rešitev za ohranjanje narave ob hkratnem zagotavljanju prehranske varnosti. (konec)kad/bg STA122 2025-04-01/15:22