Nove knjige
Doba čarovnikov
Izrael in Iran nadaljujeta z medsebojnimi napadi (zbirno)
pripravil Marko Stanojević Teheran/Tel Aviv
14.06.2025, 18:46
Izrael in Iran sta po petkovem obsežnem izraelskem napadu na cilje v islamski republiki danes nadaljevala s sovražnostmi, ki so terjale nove smrtne žrtve. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je zagrozil z uničenjem iranske prestolnice, Iran pa je zahodne velesile pozval, naj ne pomagajo Izraelu.***
Izrael je v petek napadel vojaške in jedrske cilje v Iranu, pri čemer je ubil več visokih častnikov iranske vojske in revolucionarne garde ter najmanj devet jedrskih znanstvenikov. Na agresijo je islamska republika še isti dan odgovorila z valom raket in dronov, usmerjenih proti Izraelu.
V prvem valu izraelskih napadov je bilo v Iranu ubitih najmanj 78 ljudi, več kot 320 pa ranjenih. Tri osebe so življenje izgubile v povračilnih iranskih napadih na Izrael, kjer je bilo ob tem ranjenih najmanj 63 ljudi. Med drugim sta bila lažje ranjena tamkajšnji hrvaški konzul in njegova soproga.
Z medsebojnimi napadi sta strani nadaljevali tudi danes. V napadu na stanovanjski kompleks v Teheranu je bilo po današnjem poročanju iranske državne televizije ubitih okoli 60 ljudi, med njimi 20 otrok. Ni jasno, ali so te žrtve prištete k omenjenim 78. Tarče novih izraelskih napadov naj bi bile sicer tudi province na zahodu in severozahodu države.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes zagrozil, da bo vojska napadla vse cilje, povezane z režimom iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja. Medtem je v petek Irance pozval k uporu proti, kot je dejal, zlobnemu in zatiralskemu režimu v državi. Izraelsko operacijo proti njihovi domovini je označil za eno največjih v izraelski zgodovini.
Obrambni minister Kac pa je zagrozil s popolnim uničenjem Teherana, če Iran ne bo prenehal izstreljevati raket proti Izraelu. Ob tem je menil, da Hamenej lastne državljane spreminja v talce, saj da ustvarja realnost, v kateri bodo ti plačali visoko ceno zaradi škode, ki so jo izraelskim civilistom povzročili iranski napadi.
V okviru operacije je izraelska vojska po lastnih navedbah prevzela nadzor nad delom iranskega zračnega prostora. Nadzirala naj bi območje od zahoda države do prestolnice, nad katero izraelska letala po besedah tiskovnega predstavnika vojske delujejo svobodno. Šlo naj bi za najgloblji izraelski prodor na iransko ozemlje doslej, ki bo imel po izraelskih napovedih pomembne strateške in operativne posledice.
Iran je medtem zahodne velesile - ZDA, Združeno kraljestvo in Francijo - pozval, naj Izraelu ne pomagajo pri soočanju z njegovimi napadi, je ob sklicevanju na iranske državne medije poročala tiskovna agencija Reuters. V nasprotnem jim je zagrozil z napadi na njihova oporišča v regiji.
Sosednji Irak, ki velja za zaveznika Irana, vendar je obenem tudi strateški partner ZDA, je Teheran pozval, naj ne napada ameriških interesov na njegovih tleh. Po besedah neimenovanega uradnika vlade v Bagdadu so v Teheranu pokazali razumevanje za njihovo prošnjo.
Agencija Reuters je danes ob sklicevanju na iranski medij IRINN poročala tudi, da islamska republika razmišlja o zaprtju Hormuške ožine. Ta velja za ključno pot za prevoz približno 20 odstotkov svetovnega pretoka nafte in še večjega deleža pretoka utekočinjenega zemeljskega plina.
V luči dogajanja so iranske oblasti ocenile, da so tekoča jedrska pogajanja z ZDA nesmiselna. \"Ne morete trditi, da se pogajate, in hkrati razdeliti delo tako, da sionističnemu režimu (Izraelu) dovolite, da cilja na iransko ozemlje,\" je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva.
Izjava je sledila petkovemu razkritju ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je Washington vnaprej vedel, da bo Izrael napadel Iran, a da v samem napadu ZDA niso sodelovale.
Omanski zunanji minister Badr Albusaidi pa je danes sporočil, da je šesti krog jedrskih pogajanj med Teheranom in Washingtonom, načrtovan za nedeljo, odpovedan.
Pozivi po umiritvi razmer in zadržanost danes niso bili tako glasni in številčni kot v petek. Med drugim sta se oglasila generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres in papež Leon XIV. Prvi je sprtima stranema sporočil, naj prenehata s sovražnostmi, rekoč da morata prevladati mir in diplomacija, drugi pa ju je pozval, naj pokažeta odgovornost in razum.
Slovensko veleposlaništvo v Teheranu je medtem danes začasno omejilo konzularno poslovanje in kot razlog navedlo zaostritev razmer v regiji. Kot so sporočili, bodo do umiritve razmer izvajali le nujne konzularne storitve v podporo slovenskim državljanom. (konec)msc/rpe/rp/rpe STA120 2025-06-14/18:45
Izrael je v petek napadel vojaške in jedrske cilje v Iranu, pri čemer je ubil več visokih častnikov iranske vojske in revolucionarne garde ter najmanj devet jedrskih znanstvenikov. Na agresijo je islamska republika še isti dan odgovorila z valom raket in dronov, usmerjenih proti Izraelu.
V prvem valu izraelskih napadov je bilo v Iranu ubitih najmanj 78 ljudi, več kot 320 pa ranjenih. Tri osebe so življenje izgubile v povračilnih iranskih napadih na Izrael, kjer je bilo ob tem ranjenih najmanj 63 ljudi. Med drugim sta bila lažje ranjena tamkajšnji hrvaški konzul in njegova soproga.
Z medsebojnimi napadi sta strani nadaljevali tudi danes. V napadu na stanovanjski kompleks v Teheranu je bilo po današnjem poročanju iranske državne televizije ubitih okoli 60 ljudi, med njimi 20 otrok. Ni jasno, ali so te žrtve prištete k omenjenim 78. Tarče novih izraelskih napadov naj bi bile sicer tudi province na zahodu in severozahodu države.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes zagrozil, da bo vojska napadla vse cilje, povezane z režimom iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja. Medtem je v petek Irance pozval k uporu proti, kot je dejal, zlobnemu in zatiralskemu režimu v državi. Izraelsko operacijo proti njihovi domovini je označil za eno največjih v izraelski zgodovini.
Obrambni minister Kac pa je zagrozil s popolnim uničenjem Teherana, če Iran ne bo prenehal izstreljevati raket proti Izraelu. Ob tem je menil, da Hamenej lastne državljane spreminja v talce, saj da ustvarja realnost, v kateri bodo ti plačali visoko ceno zaradi škode, ki so jo izraelskim civilistom povzročili iranski napadi.
V okviru operacije je izraelska vojska po lastnih navedbah prevzela nadzor nad delom iranskega zračnega prostora. Nadzirala naj bi območje od zahoda države do prestolnice, nad katero izraelska letala po besedah tiskovnega predstavnika vojske delujejo svobodno. Šlo naj bi za najgloblji izraelski prodor na iransko ozemlje doslej, ki bo imel po izraelskih napovedih pomembne strateške in operativne posledice.
Iran je medtem zahodne velesile - ZDA, Združeno kraljestvo in Francijo - pozval, naj Izraelu ne pomagajo pri soočanju z njegovimi napadi, je ob sklicevanju na iranske državne medije poročala tiskovna agencija Reuters. V nasprotnem jim je zagrozil z napadi na njihova oporišča v regiji.
Sosednji Irak, ki velja za zaveznika Irana, vendar je obenem tudi strateški partner ZDA, je Teheran pozval, naj ne napada ameriških interesov na njegovih tleh. Po besedah neimenovanega uradnika vlade v Bagdadu so v Teheranu pokazali razumevanje za njihovo prošnjo.
Agencija Reuters je danes ob sklicevanju na iranski medij IRINN poročala tudi, da islamska republika razmišlja o zaprtju Hormuške ožine. Ta velja za ključno pot za prevoz približno 20 odstotkov svetovnega pretoka nafte in še večjega deleža pretoka utekočinjenega zemeljskega plina.
V luči dogajanja so iranske oblasti ocenile, da so tekoča jedrska pogajanja z ZDA nesmiselna. \"Ne morete trditi, da se pogajate, in hkrati razdeliti delo tako, da sionističnemu režimu (Izraelu) dovolite, da cilja na iransko ozemlje,\" je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva.
Izjava je sledila petkovemu razkritju ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je Washington vnaprej vedel, da bo Izrael napadel Iran, a da v samem napadu ZDA niso sodelovale.
Omanski zunanji minister Badr Albusaidi pa je danes sporočil, da je šesti krog jedrskih pogajanj med Teheranom in Washingtonom, načrtovan za nedeljo, odpovedan.
Pozivi po umiritvi razmer in zadržanost danes niso bili tako glasni in številčni kot v petek. Med drugim sta se oglasila generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres in papež Leon XIV. Prvi je sprtima stranema sporočil, naj prenehata s sovražnostmi, rekoč da morata prevladati mir in diplomacija, drugi pa ju je pozval, naj pokažeta odgovornost in razum.
Slovensko veleposlaništvo v Teheranu je medtem danes začasno omejilo konzularno poslovanje in kot razlog navedlo zaostritev razmer v regiji. Kot so sporočili, bodo do umiritve razmer izvajali le nujne konzularne storitve v podporo slovenskim državljanom. (konec)msc/rpe/rp/rpe STA120 2025-06-14/18:45