Upodobitve
Franceta našega podoba
Ivanc: Trump ni več nepredvidljiv, trgovinski partnerji ZDA dobro pripravljeni s protiukrepi Ljubljana
11.02.2025, 15:04
Glede 25-odstotnih carin na uvoz jekla in aluminija, ki jih bodo ZDA po odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa uvedle z 12. marcem, je še veliko nejasnega, je povedal vodja analitike pri GZS Bojan Ivanc. Opozoril pa je, da Trump ni več nepredvidljiv kot pred leti, zato so trgovinski partnerji, tudi EU, dobro pripravljeni s protiukrepi.***
V tem trenutku je tako znano, da naj bi 12. marca začele veljati 25-odstotne carine na uvoz izdelkov iz jekla in aluminija v ZDA. Če bodo te carine res uvedene, to pomeni, da se bodo cene teh izdelkov v ZDA na kratek rok zvišale, saj se proizvodne zmogljivosti v ZDA na kratek rok ne morejo povečati, je v izjavi za medije dejal vodja analitike pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Ivanc.
Če pa bi bile carine v veljavi daljše obdobje, bi to lahko vodilo v povečanje proizvodnje v ZDA, hkrati pa tudi v dražje izdelke za končne porabnike. Kot je opozoril, bi se povečal tudi pritisk na cene jekla in aluminija v Evropi, saj bi zelo verjetno določeni večji proizvajalci iz Azije, npr. Kitajske, iskali nadomesten trg, na katerem bi bili bolj konkurenčni. Povečana ponudba tovrstnega blaga npr. iz Kitajske bi tako lahko vodila v težave za evropska podjetja.
A v danem trenutku še ni znano, ali bodo carine res uvedene ali bodo uvedene za vse predvidene države in pa, ali bodo veljale morebitne kvote ali izjeme za kakšne specialne izdelke.
Če bi bile carine uveljavljene, bi to vplivalo tudi na slabšo konkurenčnost teh izdelkov z vidika slovenskih izvoznikov. Lani je skupni izvoz teh izdelkov iz Slovenije po začasnih podatkih dosegel nekaj več kot 120 milijonov evrov oz. okoli 11 odstotkov celotnega izvoza v ZDA.
Na kratek rok bi carine torej pomenile pritisk na proizvajalčeve cene, potem pa bi del bremena prevzel distributer v ZDA in končni kupci, je strnil Ivanc. Na daljši rok bi torej lahko prišlo do zamenjave slovenskega izvoza s proizvodnjo v ZDA, a po Ivančevih besedah v prejšnjem Trumpovem mandatu v času veljavnosti carin ni prišlo do bistvenega dviga ameriške proizvodnje na področju jekla in aluminija.
Zanimivost drugega Trumpovega mandata je sicer, tako Ivanc, da Trump ni več nepredvidljiv, zato so tudi trgovinski partnerji ZDA zelo dobro pripravljeni s protiukrepi. EU ima na razpolago dvig carinskih stopenj na določene izdelke, kot so npr. viski burbon, motocikli Harley Davidson ali motorni čolni, pri katerih evropska podjetja niso pomemben del verige vrednosti, obenem pa bi ukrepi prizadeli zvezne države, kjer Trump uživa visoko podporo.
Tak odziv z napovedjo dodatnih carin bi bil dejansko sprejet z namenom, da se prepreči sama uvedba carin, je izpostavil Ivanc.
Trump sicer v svojih pogostih izjavah napoveduje možnost še obsežnejšega ukrepa, uvedbo recipročnih carin na blago iz trgovinskih partneric. Ni sicer še jasno, za katere vse izdelke bi šlo in kdaj bi to lahko uvedli. Šlo pa bi za blago, kjer je carinska stopnja na uvoženo blago v ZDA nižja od carinske stopnje na uvoženo ameriško blago v določeni trgovinski partnerici.
Za EU ima po Ivančevem mnenju v mislih verjetno predvsem avtomobile, kjer je carinska stopnja v ZDA za osebne avtomobile iz EU pri 2,5 odstotka, carinska stopnja za avtomobile iz ZDA pa je v EU pri 10 odstotkih. Recipročnost bi torej pomenila, da bi se carine za evropske avtomobile v ZDA dvignile z 2,5 na 10 odstotkov.
Niso pa vse carinske stopnje na uvoz v ZDA nižje, kot veljajo v EU za ameriško blago. Za določene skupine blaga so v EU nižje in če bi unija vrnila z istim ukrepom, bi to lahko podražilo tudi nekatere vrste ameriškega blaga v Evropi, je navedel Ivanc.
Študija Erste Bank, ki kaže, da bi bili Slovenija in Slovaška med najbolj izpostavljenimi državami srednje in vzhodne Evrope v primeru uvedbe recipročnih carin, se medtem po Ivančevi oceni verjetno nanaša na splošen pomen farmacevtske in avtomobilske industrije v teh dveh državah.
Slovenija sicer ne izvaža neposredno avtomobilov v ZDA, ampak dele za vgradnjo v vozila. Če bi torej carine veljale tudi za polizdelke, bi to imelo neposreden vpliv, sicer pa ne, je še povedal vodja analitike pri GZS. (konec)jes/bg STA136 2025-02-11/15:03
V tem trenutku je tako znano, da naj bi 12. marca začele veljati 25-odstotne carine na uvoz izdelkov iz jekla in aluminija v ZDA. Če bodo te carine res uvedene, to pomeni, da se bodo cene teh izdelkov v ZDA na kratek rok zvišale, saj se proizvodne zmogljivosti v ZDA na kratek rok ne morejo povečati, je v izjavi za medije dejal vodja analitike pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Ivanc.
Če pa bi bile carine v veljavi daljše obdobje, bi to lahko vodilo v povečanje proizvodnje v ZDA, hkrati pa tudi v dražje izdelke za končne porabnike. Kot je opozoril, bi se povečal tudi pritisk na cene jekla in aluminija v Evropi, saj bi zelo verjetno določeni večji proizvajalci iz Azije, npr. Kitajske, iskali nadomesten trg, na katerem bi bili bolj konkurenčni. Povečana ponudba tovrstnega blaga npr. iz Kitajske bi tako lahko vodila v težave za evropska podjetja.
A v danem trenutku še ni znano, ali bodo carine res uvedene ali bodo uvedene za vse predvidene države in pa, ali bodo veljale morebitne kvote ali izjeme za kakšne specialne izdelke.
Če bi bile carine uveljavljene, bi to vplivalo tudi na slabšo konkurenčnost teh izdelkov z vidika slovenskih izvoznikov. Lani je skupni izvoz teh izdelkov iz Slovenije po začasnih podatkih dosegel nekaj več kot 120 milijonov evrov oz. okoli 11 odstotkov celotnega izvoza v ZDA.
Na kratek rok bi carine torej pomenile pritisk na proizvajalčeve cene, potem pa bi del bremena prevzel distributer v ZDA in končni kupci, je strnil Ivanc. Na daljši rok bi torej lahko prišlo do zamenjave slovenskega izvoza s proizvodnjo v ZDA, a po Ivančevih besedah v prejšnjem Trumpovem mandatu v času veljavnosti carin ni prišlo do bistvenega dviga ameriške proizvodnje na področju jekla in aluminija.
Zanimivost drugega Trumpovega mandata je sicer, tako Ivanc, da Trump ni več nepredvidljiv, zato so tudi trgovinski partnerji ZDA zelo dobro pripravljeni s protiukrepi. EU ima na razpolago dvig carinskih stopenj na določene izdelke, kot so npr. viski burbon, motocikli Harley Davidson ali motorni čolni, pri katerih evropska podjetja niso pomemben del verige vrednosti, obenem pa bi ukrepi prizadeli zvezne države, kjer Trump uživa visoko podporo.
Tak odziv z napovedjo dodatnih carin bi bil dejansko sprejet z namenom, da se prepreči sama uvedba carin, je izpostavil Ivanc.
Trump sicer v svojih pogostih izjavah napoveduje možnost še obsežnejšega ukrepa, uvedbo recipročnih carin na blago iz trgovinskih partneric. Ni sicer še jasno, za katere vse izdelke bi šlo in kdaj bi to lahko uvedli. Šlo pa bi za blago, kjer je carinska stopnja na uvoženo blago v ZDA nižja od carinske stopnje na uvoženo ameriško blago v določeni trgovinski partnerici.
Za EU ima po Ivančevem mnenju v mislih verjetno predvsem avtomobile, kjer je carinska stopnja v ZDA za osebne avtomobile iz EU pri 2,5 odstotka, carinska stopnja za avtomobile iz ZDA pa je v EU pri 10 odstotkih. Recipročnost bi torej pomenila, da bi se carine za evropske avtomobile v ZDA dvignile z 2,5 na 10 odstotkov.
Niso pa vse carinske stopnje na uvoz v ZDA nižje, kot veljajo v EU za ameriško blago. Za določene skupine blaga so v EU nižje in če bi unija vrnila z istim ukrepom, bi to lahko podražilo tudi nekatere vrste ameriškega blaga v Evropi, je navedel Ivanc.
Študija Erste Bank, ki kaže, da bi bili Slovenija in Slovaška med najbolj izpostavljenimi državami srednje in vzhodne Evrope v primeru uvedbe recipročnih carin, se medtem po Ivančevi oceni verjetno nanaša na splošen pomen farmacevtske in avtomobilske industrije v teh dveh državah.
Slovenija sicer ne izvaža neposredno avtomobilov v ZDA, ampak dele za vgradnjo v vozila. Če bi torej carine veljale tudi za polizdelke, bi to imelo neposreden vpliv, sicer pa ne, je še povedal vodja analitike pri GZS. (konec)jes/bg STA136 2025-02-11/15:03