Soseska Ob Savi
Še letos gradbeno dovoljenje
Sodelujoči pri vključevanju tujcev na trg dela v Podravju si želijo, da bi info točka za tujce kot v Ljubljani zaživela tudi v Mariboru. Na današnji prvi seji lani ustanovljenega sveta partnerjev mariborske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje so poleg ustreznega informiranja izpostavili tudi pomen programov integracije.***
Po besedah vodja mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje Bernarda Memona je situacija na trgu dela v Podravju stabilna in napovedi zaposlovanja še vedno optimistične, kar kaže na nadaljnje potrebe po delovni sili tudi iz tujine. Na današnji seji sveta partnerjev so namenili veliko pozornosti temu, saj je tu ključno sodelovanje različnih organizacij. \"Skupaj bomo morali najti odgovore tudi na vse integracijske izzive teh oseb,\" je dejal.
Memon je poudaril, da zavod za zaposlovanje sodeluje le z delodajalci, ki ne kršijo delovno-pravne zakonodaje. \"Naša ključna agenda je pošteno zaposlovanje. Torej da se sporazumi med državami formirajo na način, da primarno zaščitijo pravice tistih, ki prihajajo v našo državo,\" je dejal.
Ker je pomembno ustrezno informiranje tako iskalcev dela kot delodajalcev, si želijo, da bi tudi v Mariboru imeli info točko za tujce, kakršno je Zavod RS za zaposlovanje sredi januarja vzpostavil v Ljubljani. Tam so doslej prejeli že več kot 6000 klicev, odgovorili na več kot 500 elektronskih sporočil in imeli več kot sto osebnih svetovanj, kar dokazuje potrebo po takšni točki, je pojasnila predstavnica Nada Senada Plestenjak.
Eden od partnerjev sveta partnerjev je Finančni urad Maribor, kjer po besedah vodje Marka Horvata opažajo, da so tujci mnogokrat prepuščeni sami sebi pri urejanju formalnosti. Delodajalce prosijo, da delavcem pri tem pomagajo, in jih 23. aprila vabijo na predstavitev postopkov.
Ključna je tudi integracija tujcev v gostujočo družbo. Andragoški zavod Maribor - ljudska univerza že izvaja vrsto programov slovenskega jezika in druge programe izobraževanja in usposabljanja. \"Eden je tudi javno veljavni program začetna integracija priseljencev, kjer se tujci ne le učijo jezika, ampak spoznavajo tudi našo zgodovino, kulturo in ustavno ureditev,\" je pojasnila direktorica Irena Urankar.
Dodatno Mestna občina Maribor podpira tečaje za starše osnovnošolcev, v zadnjem času beležijo velik priliv v program Osnovne šole za odrasle. Nudijo tudi svetovanje in poklicna usposabljanja, pri vsem pa je po besedah direktorice ključna motivacija priseljencev. \"Ni kar samoumevno, da pridejo k nam. Zato je ključno sodelovanje predvsem zavoda za zaposlovanje, ki napotuje osebe k nam,\" je dejala.
Program začetne integracije obsega 180 ur in traja nekaj več kot tri mesece, uporabnik na koncu opravi tudi izpit. Lani so imeli v Mariboru vpisanih vanj skoraj 800 ljudi, še okoli 250 je bilo vključenih v program za starše osnovnošolcev, v Osnovni šoli za odrasle so imeli okoli 80 udeležencev. Takšnih programov bi si želeli še več.
Tako zavod za zaposlovanje kot njegovi partnerji po besedah sodelavke zavoda Mirjane Zgaga ob tem opozarja, da je vzporedno treba tudi izboljševati delovne pogoje in plačilo domačim delavcem, da ti ne bodo več odhajali na delo čez mejo.
Sicer so v Podravju v zadnjih letih uspeli znižati število dolgotrajno brezposelnih in povprečno obdobje brezposelnosti, ki se je skrajšalo s 26 na 18 mesecev. Tujci največ delajo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, kjer je tudi največ povpraševanja po delovni sili, je povedal Memon. (konec)ase/bdo STA135 2025-04-02/15:13
Po besedah vodja mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje Bernarda Memona je situacija na trgu dela v Podravju stabilna in napovedi zaposlovanja še vedno optimistične, kar kaže na nadaljnje potrebe po delovni sili tudi iz tujine. Na današnji seji sveta partnerjev so namenili veliko pozornosti temu, saj je tu ključno sodelovanje različnih organizacij. \"Skupaj bomo morali najti odgovore tudi na vse integracijske izzive teh oseb,\" je dejal.
Memon je poudaril, da zavod za zaposlovanje sodeluje le z delodajalci, ki ne kršijo delovno-pravne zakonodaje. \"Naša ključna agenda je pošteno zaposlovanje. Torej da se sporazumi med državami formirajo na način, da primarno zaščitijo pravice tistih, ki prihajajo v našo državo,\" je dejal.
Ker je pomembno ustrezno informiranje tako iskalcev dela kot delodajalcev, si želijo, da bi tudi v Mariboru imeli info točko za tujce, kakršno je Zavod RS za zaposlovanje sredi januarja vzpostavil v Ljubljani. Tam so doslej prejeli že več kot 6000 klicev, odgovorili na več kot 500 elektronskih sporočil in imeli več kot sto osebnih svetovanj, kar dokazuje potrebo po takšni točki, je pojasnila predstavnica Nada Senada Plestenjak.
Eden od partnerjev sveta partnerjev je Finančni urad Maribor, kjer po besedah vodje Marka Horvata opažajo, da so tujci mnogokrat prepuščeni sami sebi pri urejanju formalnosti. Delodajalce prosijo, da delavcem pri tem pomagajo, in jih 23. aprila vabijo na predstavitev postopkov.
Ključna je tudi integracija tujcev v gostujočo družbo. Andragoški zavod Maribor - ljudska univerza že izvaja vrsto programov slovenskega jezika in druge programe izobraževanja in usposabljanja. \"Eden je tudi javno veljavni program začetna integracija priseljencev, kjer se tujci ne le učijo jezika, ampak spoznavajo tudi našo zgodovino, kulturo in ustavno ureditev,\" je pojasnila direktorica Irena Urankar.
Dodatno Mestna občina Maribor podpira tečaje za starše osnovnošolcev, v zadnjem času beležijo velik priliv v program Osnovne šole za odrasle. Nudijo tudi svetovanje in poklicna usposabljanja, pri vsem pa je po besedah direktorice ključna motivacija priseljencev. \"Ni kar samoumevno, da pridejo k nam. Zato je ključno sodelovanje predvsem zavoda za zaposlovanje, ki napotuje osebe k nam,\" je dejala.
Program začetne integracije obsega 180 ur in traja nekaj več kot tri mesece, uporabnik na koncu opravi tudi izpit. Lani so imeli v Mariboru vpisanih vanj skoraj 800 ljudi, še okoli 250 je bilo vključenih v program za starše osnovnošolcev, v Osnovni šoli za odrasle so imeli okoli 80 udeležencev. Takšnih programov bi si želeli še več.
Tako zavod za zaposlovanje kot njegovi partnerji po besedah sodelavke zavoda Mirjane Zgaga ob tem opozarja, da je vzporedno treba tudi izboljševati delovne pogoje in plačilo domačim delavcem, da ti ne bodo več odhajali na delo čez mejo.
Sicer so v Podravju v zadnjih letih uspeli znižati število dolgotrajno brezposelnih in povprečno obdobje brezposelnosti, ki se je skrajšalo s 26 na 18 mesecev. Tujci največ delajo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, kjer je tudi največ povpraševanja po delovni sili, je povedal Memon. (konec)ase/bdo STA135 2025-04-02/15:13