Usode
Angelčki brez kril
Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se julija v primerjavi z junijem znižale za 0,2 odstotka. V mesečni primerjavi so se cene znižale tako pri proizvodih za prodajo na domačem kot na tujih trgih. Medletno so se medtem cene zvišale šesti mesec zapored, je danes objavil statistični urad.***
Za 0,1 odstotka so se julija v primerjavi z mesecem prej pocenili proizvodi za prodajo na domačem trgu, za prodajo na tujih trgih pa so se pocenili za 0,3 odstotka. Pri slednjih so na trgih držav v območju z evrom cene upadle za 0,3 odstotka, na trgih držav zunaj evrskega območja pa za 0,2 odstotka.
Pocenili so se proizvodi za investicije (za 0,6 odstotka) in za surovine (za 0,4 odstotka), podražili pa proizvodi za široko porabo (za 0,3 odstotka) in energenti (za 0,4 odstotka).
Cene so se najbolj znižale v proizvodnji koksa in naftnih derivatov (za 2,4 odstotka). Sledile so pocenitve v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas (za 1,3 odstotka) ter proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (za 1,1 odstotka).
Na drugi strani so se v primerjavi z junijem najbolj zvišale cene v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (za 7,1 odstotka), sledili sta oskrba z električno energijo (za 1,1 odstotka) ter proizvodnja računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov (za 0,9 odstotka).
V medletni primerjavi so se industrijski proizvodi julija podražili za 1,1 odstotka. Po podatkih statistikov so bile cene proizvodov za prodajo na domačem trgu višje za 1,2 odstotka, cene za prodajo na tujih trgih pa za 1,1 odstotka. Na trgih držav v evrskem območju so cene zrasle za 1,2 odstotka, zunaj evrskega območja pa za 0,7 odstotka.
V primerjavi z lanskim julijem so se podražili proizvodi za široko porabo in surovine, prvi za 3,4, druge pa za 0,9 odstotka. Energenti so se pocenili za 4,8 odstotka, proizvodi za investicije pa za 0,4 odstotka.
V medletni primerjavi so se najbolj zvišale cene v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov, za 13,5 odstotka. Sledile so podražitve v pridobivanju rudnin in kamnin (za 10,1 odstotka) in proizvodnji drugih vozil in plovil (za 6,7 odstotka). V proizvodnji pijač ter zbiranju, prečiščevanju in distribuciji vode so se cene v obeh primerih zvišale za 5,4 odstotka.
Največji upad cen pa so statistiki zabeležili v oskrbi z električno energijo, kjer so se cene znižale za sedem odstotkov. Sledile so pocenitve v proizvodnji računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov (za 2,4 odstotka), kovin (za dva odstotka) ter motornih vozil, prikolic in polprikolic (za pol odstotka). (konec)rbi/uk STA062 2025-08-21/11:16
Za 0,1 odstotka so se julija v primerjavi z mesecem prej pocenili proizvodi za prodajo na domačem trgu, za prodajo na tujih trgih pa so se pocenili za 0,3 odstotka. Pri slednjih so na trgih držav v območju z evrom cene upadle za 0,3 odstotka, na trgih držav zunaj evrskega območja pa za 0,2 odstotka.
Pocenili so se proizvodi za investicije (za 0,6 odstotka) in za surovine (za 0,4 odstotka), podražili pa proizvodi za široko porabo (za 0,3 odstotka) in energenti (za 0,4 odstotka).
Cene so se najbolj znižale v proizvodnji koksa in naftnih derivatov (za 2,4 odstotka). Sledile so pocenitve v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas (za 1,3 odstotka) ter proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (za 1,1 odstotka).
Na drugi strani so se v primerjavi z junijem najbolj zvišale cene v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (za 7,1 odstotka), sledili sta oskrba z električno energijo (za 1,1 odstotka) ter proizvodnja računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov (za 0,9 odstotka).
V medletni primerjavi so se industrijski proizvodi julija podražili za 1,1 odstotka. Po podatkih statistikov so bile cene proizvodov za prodajo na domačem trgu višje za 1,2 odstotka, cene za prodajo na tujih trgih pa za 1,1 odstotka. Na trgih držav v evrskem območju so cene zrasle za 1,2 odstotka, zunaj evrskega območja pa za 0,7 odstotka.
V primerjavi z lanskim julijem so se podražili proizvodi za široko porabo in surovine, prvi za 3,4, druge pa za 0,9 odstotka. Energenti so se pocenili za 4,8 odstotka, proizvodi za investicije pa za 0,4 odstotka.
V medletni primerjavi so se najbolj zvišale cene v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov, za 13,5 odstotka. Sledile so podražitve v pridobivanju rudnin in kamnin (za 10,1 odstotka) in proizvodnji drugih vozil in plovil (za 6,7 odstotka). V proizvodnji pijač ter zbiranju, prečiščevanju in distribuciji vode so se cene v obeh primerih zvišale za 5,4 odstotka.
Največji upad cen pa so statistiki zabeležili v oskrbi z električno energijo, kjer so se cene znižale za sedem odstotkov. Sledile so pocenitve v proizvodnji računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov (za 2,4 odstotka), kovin (za dva odstotka) ter motornih vozil, prikolic in polprikolic (za pol odstotka). (konec)rbi/uk STA062 2025-08-21/11:16