Prometna nesreča
Povzročitelj s kraja odpeljal neznano kam
V Estoniji rojena animatorka Chintis Lundgren, ki je poskrbela za letošnjo podobo Animateke, je na današnjem predavanju spregovorila o svoji ustvarjalni poti, ki je zaživela po njenem odhodu iz sveta slikarstva. Samoukinja, znana po svojih duhovitih antropomorfnih živalskih likih in absurdnem tonu, trenutno razstavlja v Kinodvoru.***
Lundgren je na predavanju v sklopu 21. mednarodnega festivala Animateka v Stari mestni elektrarni kolegom, ki se še uveljavljajo, odsvetovala perfekcionizem.
\"Samo lotite se dela, ne trudite se biti perfekcionisti, drznite si delati napake. Ustvarite slabe filme, dajte jih na splet in iz tega se boste nekaj naučili,\" je povedala animatorka, ki je svojo kariero začela kot slikarka. Začetek je bil obetaven, njena dela so bila razstavljena, a je nato sledila ustvarjalna kriza, ki si jo je lajšala z risanjem in animacijo.
Med delom za oglaševalsko agencijo je pričela ustvarjati animirane oglase, sledili so videospoti in kratki filmi. Nikoli več se ni vrnila v slikarski svet, ki ga sedaj občuti kot preveč togega in resnega.
Lundgren verjame, da je na področju animacije mogoče uspeti brez formalne izobrazbe ali podpore produkcijskega studia. Pri tem poudarja pomembnost iznajdljivosti in vztrajnosti. Sama je na začetku animatorske kariere stopila v stik z Estonskim ornitološkim društvom in nato za njih ustvarila več duhovitih animacij.
Njene ptice v resnici niso čisto prave ptice, so bolj ljudje, preoblečeni v ptice, a društvo je prepoznalo, da so animacije učinkovite za namene informiranja in ozaveščanja, sploh med otroki.
Najbolj znana je po svojih kratkih filmih, med njimi sta večkrat nagrajena Manivald (2017) in Življenje s Hermanom H. Rottom (2015), ki sta bila predvajana tudi na festivalih Sundance in Annecy.
Glavne zvezde so njeni živalski liki, recimo Manivald, 33-letni izobraženi, a nezaposlen lisjak, ki še vedno živi s svojo mamo, ali Herman H. Rott, nekoliko zanikrna podgana, ki je v paru z zelo urejeno, buržoazno mačko.
Ti liki so nekoliko nenavadni, nekatere med njimi pritegnejo erotične prakse BDSM, drugi svoj užitek najdejo v pivu ali absintu, a z njimi se prej ali slej lahko poistovetimo ter se nasmejimo na lasten račun, kar je tudi animatorkin cilj.
Skupaj s svojim partnerjem Draškom Ivezićem je ustvarila tudi animirano TV serijo Manivald and The Absinthe Rabbits (Manivald in absintni zajci), v delu pa je njen prvi animirani celovečerec.
Sprva je uporabljala risano animacijo na papir, v zadnjih letih pa je prešla na digitalni način. Tradicionalna različica je po njenih izkušnjah sicer paradoksalno hitrejša od digitalne, a večji proračuni so vodili v večje ekipe, kjer je koordinacija z digitalno animacijo preprosto lažja. Še vedno pa se trudi, da bi bil končni učinek enak.
Lundgren, ki je nekaj časa živela na Hrvaškem, sedaj pa živi v Franciji, trenutno začasno prebiva v Ljubljani na tritedenski umetniški rezidenci, ki je del programa AIR DSAF. Projekt izvaja Društvo slovenskega animiranega filma (DSAF), rezidenco pa so omogočili tudi Francoski inštitut v Parizu, Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta in Animateka.
Izbor njenih risb, ki so sestavni del procesa animiranja, je tekom festivala razstavljen v Kinodvoru, ogledati si ga je mogoče še danes in jutri. (konec)aaz/av STA096 2024-12-07/15:21
Lundgren je na predavanju v sklopu 21. mednarodnega festivala Animateka v Stari mestni elektrarni kolegom, ki se še uveljavljajo, odsvetovala perfekcionizem.
\"Samo lotite se dela, ne trudite se biti perfekcionisti, drznite si delati napake. Ustvarite slabe filme, dajte jih na splet in iz tega se boste nekaj naučili,\" je povedala animatorka, ki je svojo kariero začela kot slikarka. Začetek je bil obetaven, njena dela so bila razstavljena, a je nato sledila ustvarjalna kriza, ki si jo je lajšala z risanjem in animacijo.
Med delom za oglaševalsko agencijo je pričela ustvarjati animirane oglase, sledili so videospoti in kratki filmi. Nikoli več se ni vrnila v slikarski svet, ki ga sedaj občuti kot preveč togega in resnega.
Lundgren verjame, da je na področju animacije mogoče uspeti brez formalne izobrazbe ali podpore produkcijskega studia. Pri tem poudarja pomembnost iznajdljivosti in vztrajnosti. Sama je na začetku animatorske kariere stopila v stik z Estonskim ornitološkim društvom in nato za njih ustvarila več duhovitih animacij.
Njene ptice v resnici niso čisto prave ptice, so bolj ljudje, preoblečeni v ptice, a društvo je prepoznalo, da so animacije učinkovite za namene informiranja in ozaveščanja, sploh med otroki.
Najbolj znana je po svojih kratkih filmih, med njimi sta večkrat nagrajena Manivald (2017) in Življenje s Hermanom H. Rottom (2015), ki sta bila predvajana tudi na festivalih Sundance in Annecy.
Glavne zvezde so njeni živalski liki, recimo Manivald, 33-letni izobraženi, a nezaposlen lisjak, ki še vedno živi s svojo mamo, ali Herman H. Rott, nekoliko zanikrna podgana, ki je v paru z zelo urejeno, buržoazno mačko.
Ti liki so nekoliko nenavadni, nekatere med njimi pritegnejo erotične prakse BDSM, drugi svoj užitek najdejo v pivu ali absintu, a z njimi se prej ali slej lahko poistovetimo ter se nasmejimo na lasten račun, kar je tudi animatorkin cilj.
Skupaj s svojim partnerjem Draškom Ivezićem je ustvarila tudi animirano TV serijo Manivald and The Absinthe Rabbits (Manivald in absintni zajci), v delu pa je njen prvi animirani celovečerec.
Sprva je uporabljala risano animacijo na papir, v zadnjih letih pa je prešla na digitalni način. Tradicionalna različica je po njenih izkušnjah sicer paradoksalno hitrejša od digitalne, a večji proračuni so vodili v večje ekipe, kjer je koordinacija z digitalno animacijo preprosto lažja. Še vedno pa se trudi, da bi bil končni učinek enak.
Lundgren, ki je nekaj časa živela na Hrvaškem, sedaj pa živi v Franciji, trenutno začasno prebiva v Ljubljani na tritedenski umetniški rezidenci, ki je del programa AIR DSAF. Projekt izvaja Društvo slovenskega animiranega filma (DSAF), rezidenco pa so omogočili tudi Francoski inštitut v Parizu, Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta in Animateka.
Izbor njenih risb, ki so sestavni del procesa animiranja, je tekom festivala razstavljen v Kinodvoru, ogledati si ga je mogoče še danes in jutri. (konec)aaz/av STA096 2024-12-07/15:21